{"id":25769,"date":"2026-03-15T12:10:13","date_gmt":"2026-03-15T12:10:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/25769\/"},"modified":"2026-03-15T12:10:13","modified_gmt":"2026-03-15T12:10:13","slug":"kako-mors-ob-eskalacijah-ter-naravnih-nesrecah-skrbi-za-varnost-slovenije-in-njenih-prebivalcev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/25769\/","title":{"rendered":"Kako Mors ob eskalacijah ter naravnih nesre\u010dah skrbi za varnost Slovenije in njenih prebivalcev?"},"content":{"rendered":"

Ruski napad na Ukrajino 24. februarja 2022, napad Hamasa na izraelsko ljudstvo 7. oktobra 2023 in obse\u017ena izraelska ofenziva na Gazo, zaostrene razmere med ZDA in Grenlandijo ter ne nazadnje napad ZDA in Izraela na Iran 28. februarja 2026. Varnostne razmere se iz dneva v dan zaostrujejo, svetovni mir je na kocki, posledi\u010dno tudi mir v Sloveniji. Poleg tega je nad dr\u017eavo v preteklih letih roko dvignila tudi narava, najprej z obse\u017enim po\u017earom na Krasu leta 2022, avgusta 2023 pa so sledile najhuj\u0161e poplave v zgodovini. Prav zaradi tovrstnih nevarnosti sta modernizacija in vlaganje v vojsko \u0161e kako pomembna. S tem namenom je Slovenija ustanovila letalsko enoto za ga\u0161enje, okrepila odpornost dr\u017eave na vseh ravneh, na pobudo Nata pa pove\u010dala izdatke v obrambo. V igri je tudi nakup finskih osemkolesnih oklepnikov patria, a dokon\u010dno odlo\u010ditev o tem bo vlada sprejela po parlamentarnih volitvah, je napovedal aktualni minister Borut Sajovic.<\/p>\n

Na ministrstvu za obrambo, ki sta ga v tem mandatu vodila Marjan \u0160arec in Borut Sajovic, kot klju\u010dni\u00a0dose\u017eek\u00a0\u0161tiriletnega mandata vidijo\u00a0izvedbo najobse\u017enej\u0161e\u00a0modernizacije\u00a0Slovenske vojske in celotnega obrambnega sistema. Prav tako pravijo, da so bili posodobljeni vsi klju\u010dni strate\u0161ki obrambni dokumenti.<\/p>\n

Brez kadrovskih te\u017eav<\/p>\n

V pozitivno smer\u00a0so obrnili tudi trendi popolnjevanja Slovenske vojske. Prav v tem mandatu so, kot so navedli, v\u00a0stalno sestavo Slovenske vojske po letu 2010 zaposlili najve\u010d novih ljudi, in sicer 379, sklenili so tudi najve\u010d pogodb za pogodbeno rezervo Slovenske vojske, kar 312, imeli pa so tudi najve\u010d udele\u017eencev voja\u0161kih taborov do zdaj \u2013 ve\u010d kot 1.000 in\u00a0kar 776\u00a0\u0161tipendistov.\u00a0<\/p>\n

\"Imeli<\/p>\n

Imeli so najve\u010d udele\u017eencev voja\u0161kih taborov do zdaj \u2013 ve\u010d kot 1.000 in\u00a0kar 776\u00a0\u0161tipendistov.\u00a0
\n Foto: Gaja Hanuna <\/p>\n

“Ustanovili smo prostorske sile Slovenske vojske, zagotovili stabilne finan\u010dne vire za razvoj Slovenske vojske in celotnega obrambnega sistema, zagnali najve\u010dji cikel modernizacije Slovenske vojske tudi z vlaganjem v raziskave in razvoj ter s podporo slovenski obrambni industriji, okrepili in modernizirali smo sistem za\u0161\u010dite in re\u0161evanja ter\u00a0na splo\u0161no krepili odpornost dr\u017eave na\u00a0vseh ravneh,” so na\u0161teli\u00a0na Morsu.\u00a0<\/p>\n

Nakup letal za ga\u0161enje air tractor in ustanovitev letalske enote za ga\u0161enje<\/p>\n

Ko govorijo\u00a0o modernizaciji sistema za\u0161\u010dite in re\u0161evanja,\u00a0imajo v mislih predvsem nakup\u00a0letal za ga\u0161enje iz zraka ter ustanovitev\u00a0letalske enote za ga\u0161enje iz zraka.\u00a0Slovenija je s pomo\u010djo evropskih kohezijskih sredstev vzpostavila lastno floto \u0161tirih letal air tractor ter s\u00a0tem okrepila\u00a0varnost\u00a0pred po\u017eari v naravi, ki so se v zadnjih letih, predvsem po po\u017earih na Krasu leta 2022, izkazali za posebej uni\u010dujo\u010de, za nevarnost, ki bo ob globalnem segrevanju najverjetneje \u017eal vse pogostej\u0161a.\u00a0<\/p>\n

Gre za specializirana letala, namenjena ga\u0161enju po\u017earov v naravi, ki omogo\u010dajo hitro polnjenje z vodo ali gasilnim sredstvom ter u\u010dinkovito delovanje tudi na zahtevnem terenu. Letala so bila dobavljena v letih 2023 in 2024 ter so \u017ee vklju\u010dena v operativno delovanje.<\/p>\n

\"Air<\/p>\n

Air tractor je namenjen ga\u0161enju po\u017earov v naravi.
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

“Z nakupom \u0161tirih namenskih letal za ga\u0161enje iz zraka air tractor v okviru uprave za za\u0161\u010dito in re\u0161evanje ter posebnega gasilnega modula za voja\u0161ki transportni letali spartan smo prvi\u010d v zgodovini zagotovili lastne letalske zmogljivosti za ga\u0161enje po\u017earov iz zraka,\u00a0ustanovili smo tudi posebno enoto za podporo ga\u0161enju iz zraka, ki deluje v okviru uprave\u00a0za za\u0161\u010dito in re\u0161evanje, ter iz\u0161olali lastne pilote za letala air tractor,” so ob tem dejali na ministrstvu.\u00a0<\/p>\n

Za primere naravnih nesre\u010d\u00a0so kupili in razdelili \u0161e 40 tovornih vozil ter ve\u010dnamenskih\u00a0kontejnerjev z opremo, prilagojeno posameznim vrstam naravnih in drugih nesre\u010d.<\/p>\n

Preostale ve\u010dje investicije ministrstva v tem mandatu:\u00a0<\/p>\n

– dve transportni letali spartan C-27J italijanskega proizvajalca Leonardo,<\/p>\n

\"Spartan<\/p>\n

Spartan
\n Foto: K. M. <\/p>\n

– \u0161est ve\u010dnamenskih helikopterjev AW139M italijanskega proizvajalca Leonardo,<\/p>\n

– sistem zra\u010dne obrambe srednjega dosega\u00a0iris-T SLM nem\u0161kega proizvajalca Diehl,<\/p>\n

– 161 oklepnih kolesnih vozil JLTV 4×4 ameri\u0161kega proizvajalca Oshkosh,<\/p>\n

– prvih \u0161est oboro\u017eitvenih postaj Mangart 25 slovenskega proizvajalca Valhalla,<\/p>\n

\"Postaja<\/p>\n

Postaja Mangart 25
\n Foto: Ministrstvo za obrambo RS <\/p>\n

– 52 daljinsko vodenih postaj 7,62\/12,7 LOKI slovenskega proizvajalca Valhalla,<\/p>\n

– 28 takti\u010dnih tovornih vozil MAN HX 8×8 nem\u0161kega proizvajalca Rhainmetal,<\/p>\n

– 10.000 pi\u0161tol delta LORGen2PP 9 mm slovenskega proizvajalca Arex,<\/p>\n

– 9250 avtomatskih pu\u0161k FN SCAR L MK2 STD 5,56 mm FN Herstal,<\/p>\n

– infrastrukturni projekti (obnova voja\u0161nic v Ljubljani in Mariboru, prenova streli\u0161\u010d Ba\u010d in Crngrob, posodobitev streli\u0161\u010da Mlake in gradnja\u00a0popolnoma novega\u00a0streli\u0161\u010de Apa\u010de).<\/p>\n

Organizacija nacionalne vaje Odpornost 2024<\/p>\n

Za ve\u010djo varnost in odpornost pred naravnimi nesre\u010dami\u00a0so izvedli tudi nacionalno\u00a0vajo Odpornost 2024.\u00a0Vaja je bila namenjena preverjanju odpornosti dr\u017eave in dru\u017ebe na tveganja,\u00a0preigravanju postopkov in odzivanja v izrednih razmerah ter preverjanju neprekinjenega delovanja oblasti in preskrbe\u00a0prebivalstva, so sporo\u010dili z ministrstva za obrambo.\u00a0<\/p>\n

Za ve\u010djo varnost in obve\u0161\u010danje prebivalstva o nesre\u010dah so uvedli\u00a0S-ALARM\u00a0za opozarjanje dr\u017eavljanov pred nevarnostmi naravnih in drugih nesre\u010d.\u00a0<\/p>\n

\"Alarm<\/p>\n

Alarm v primeru naravnih nesre\u010d.
\n Foto: Uprava RS za za\u0161\u010dito in re\u0161evanje <\/p>\n

Pove\u010danje obrambnih izdatkov na dva odstotka, do leta 2030 na tri odstotke\u00a0<\/p>\n

V lu\u010di eskalacij\u00a0vpra\u0161anje miru ni ve\u010d samoumevno, zato Mors aktivno spremlja dogajanje po\u00a0svetu in v sodelovanju z Natom sledi potezam preostalih \u010dlanic.\u00a0Vlada Roberta Goloba\u00a0bo tako \u017ee letos za obrambne izdatke namenila dva odstotka BDP, kar pomeni dodatnih 330 milijonov evrov glede na predhodne na\u010drte za leto 2025. Obrambni prora\u010dun bi do leta 2030 postopoma pove\u010devali na kar tri odstotke BDP. Leta 2027 bi se obrambni izdatki dvignili na 2,4 odstotka BDP, leta 2028 na 2,6 odstotka, leta 2029 na 2,8 odstotka in leta 2030 na tri odstotke BDP. Nato si sicer \u017eeli, da bi Slovenija za obrambo namenila \u0161e ve\u010d odstotkov BDP, a Slovenija tega koraka za zdaj ne more narediti.\u00a0<\/p>\n

Je pa Slovenija dosegla in presegla zavezo \u010dlanic Nata glede pove\u010danja izdatkov za novo opremo. Zastavljeni cilj je bil, da \u010dlanice vsaj 20 odstotkov obrambnih izdatkov namenijo za opremo, Slovenija pa je bila lani pri 27,3 odstotka vseh obrambnih izdatkov.<\/p>\n

\"<\/p>\n

Obrambni prora\u010dun bi do leta 2030 postopoma pove\u010devali na kar tri odstotke BDP.
\n Foto: Shutterstock <\/p>\n

V igri nakup oklepnikov patria\u00a0<\/p>\n

In ko je govora o opremi, je\u00a0v Sloveniji\u00a0v zadnjih dveh letih ponovno veliko prahu dvignila napoved\u00a0nakupa finskih bojnih oklepnikov patria, ki imajo pri nas \u017ee bogato zgodovino. Vlada je januarja lani\u00a0na seji sprejela sklep o nadaljevanju postopka nakupa in dobave osemkolesnih bojnih vozil patria. Potrdili so nadaljevanje postopka nakupa skupno 106 oklepnikov prek javnega naro\u010dila s postopki pogajanja s finsko vlado oziroma finskim obrambnim ministrstvom za dve bojni bataljonski skupini. Okvirni znesek projekta je 700 milijonov evrov.<\/p>\n

Novembra 2025 je vlada napovedala, da bo odlo\u010ditev o nakupu sprejela po parlamentarnih volitvah prihodnje leto. Minister Sajovic je takrat pojasnil, da so nakup odlo\u017eili, saj\u00a0terja dolo\u010den \u010das.\u00a0<\/p>\n

Kateri projekti so \u0161e v teku?\u00a0<\/p>\n

Poleg nakupa oklepnikov patria ima Mors trenutno v izvedbi \u0161e projekte, kot so vzpostavitev protizra\u010dne obrambe, pehote, helikopterjev, brezpilotnih sistemov, artilerije, letali\u0161\u010da\u00a0Cerklje ob Krki, kibernetske\u00a0obrambe, digitalizacije, prostorske sile Slovenske vojske (ustanovitev poveljstva prostorskih sil in osmih teritorialnih polkov), modernizacijo\u00a0logistike, CBRN-za\u0161\u010dite in nekineti\u010dnih zmogljivosti, modernizacijo sistema za\u0161\u010dite, re\u0161evanja in pomo\u010di.<\/p>\n

Sprejeli in posodobili so tudi \u0161tevilne strate\u0161ke dokumente:\u00a0<\/p>\n

– Zakon o slu\u017ebi v Slovenski vojski,<\/p>\n

– Zakon o kriti\u010dni infrastrukturi,<\/p>\n

– Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesre\u010dami,<\/p>\n

– Zakon o varstvu pred utopitvami,<\/p>\n

– Zakon o pav\u0161alnem nadomestilu za povzro\u010deno premo\u017eenjsko vojno \u0161kodo iz druge svetovne vojne,<\/p>\n

– Zakon o vojnih invalidih (v sprejemanju),<\/p>\n

– Resolucijo\u00a0o dolgoro\u010dnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040,<\/p>\n

– Resolucijo\u00a0o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesre\u010dami v letih 2024\u20132030, v kateri so podani\u00a0usmeritve in cilji za uspe\u0161en razvoj sistema,<\/p>\n

– Srednjero\u010dni obrambni program Republike Slovenije 2026\u20132031,<\/p>\n

– Obrambno\u00a0strategijo\u00a0Republike Slovenije<\/p>\n

– Voja\u0161ko\u00a0strategijo\u00a0Republike Slovenije,<\/p>\n

– Strategijo\u00a0civilne obrambe Republike Slovenije,<\/p>\n

– Strategijo obrambne industrije in tehnolo\u0161ke baze Republike Slovenije,<\/p>\n

– Strategijo\u00a0odpornosti (v sprejemanju),<\/p>\n

– Akcijski na\u010drt za krepitev odpornosti dr\u017eave in dru\u017ebe <\/a>(je v sklepni fazi).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ruski napad na Ukrajino 24. februarja 2022, napad Hamasa na izraelsko ljudstvo 7. oktobra 2023 in obse\u017ena izraelska…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":25770,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[10639,2503,1870,59,61,62,37,58,60,38,4011,882],"class_list":{"0":"post-25769","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-ministrstvo-za-obrambo","9":"tag-mir","10":"tag-naravne-nesrece","11":"tag-republic-of-slovenia","12":"tag-republika-slovenija","13":"tag-si","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenia","16":"tag-slovenija","17":"tag-slovenscina","18":"tag-slovenska-vojska","19":"tag-vojna"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116233124231683060","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/25769","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=25769"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/25769\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/25770"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=25769"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=25769"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=25769"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}