{"id":25837,"date":"2026-03-15T13:40:08","date_gmt":"2026-03-15T13:40:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/25837\/"},"modified":"2026-03-15T13:40:08","modified_gmt":"2026-03-15T13:40:08","slug":"zakaj-so-mocvirja-in-gozdovi-postali-novi-scit-evrope","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/25837\/","title":{"rendered":"zakaj so mo\u010dvirja in gozdovi postali novi \u0161\u010dit Evrope"},"content":{"rendered":"<p>        <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/03\/15\/814393\/Orig-iStock-2214114224-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/03\/15\/814393\/Orig-iStock-2214114224-600.webp\" class=\"se-image__thumb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Wide-iStock-2214114224-400.webp.webp\" onclick=\"changeMainImage(this)\"\/><\/p>\n<p>        <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/03\/15\/814394\/Orig-iStock-2226639174-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/03\/15\/814394\/Orig-iStock-2226639174-600.webp\" class=\"se-image__thumb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Wide-iStock-2226639174-400.webp.webp\" onclick=\"changeMainImage(this)\"\/><\/p>\n<p>    <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/03\/15\/814393\/Orig-iStock-2214114224-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/03\/15\/814393\/Orig-iStock-2214114224-600.webp\" class=\"main-gallery-image se_image_lb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Wide-iStock-2214114224-1000.webp.webp\" alt=\"Naravne ovire so te\u017eko prehodne. V ozadju so Tatre. \/ Foto: Istock\"\/><\/p>\n<p>Naravne ovire so te\u017eko prehodne. V ozadju so Tatre. \/ Foto: Istock<\/p>\n<p>Lekcija iz Ukrajine: zakaj so mo\u010dvirja in gozdovi postali novi \u0161\u010dit Evrope<\/p>\n<p>V lu\u010di geopoliti\u010dnih napetosti evropske dr\u017eave obnavljajo naravne ovire, ki bi lahko zaustavile morebitne invazije in hkrati re\u0161ile podnebno krizo.<\/p>\n<p>V lu\u010di nara\u0161\u010dajo\u010dih geopoliti\u010dnih napetosti na stari celini se evropske dr\u017eave pri snovanju svojih obrambnih strategij pospe\u0161eno obra\u010dajo k nekonvencionalnemu zavezniku \u2014 naravi. Z obnovo degradiranih mokri\u0161\u010d, poplavnih ravnic in strogo za\u0161\u010dito starih gozdov vzdol\u017e meja obujajo koncept \u00bbekolo\u0161ke obrambe\u00ab, ki mehaniziranim enotam ote\u017euje morebitne invazije, ugotavljajo strokovnjaki in uradniki.<\/p>\n<p>    <a class=\"se-card__wrap se-card--link\" href=\"https:\/\/www.dnevnik.si\/novice\/svet\/litva-bo-otroke-ucila-gradnje-in-upravljanja-dronov-za-obrambo-pred-rusijo-2749501\/\" data-upscore-url=\"\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><\/p>\n<p>        <img decoding=\"async\" class=\"se-image se-image--card\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Wide-3-1280935-400.webp.webp\" alt=\"\ufeffdron, brezpilotni letalnik, droni, Energetika Ljubljana\"\/><\/p>\n<p>Obramba<\/p>\n<p>Za obrambo pred Rusi bodo v Litvi tudi otroke u\u010dili upravljati drone<\/p>\n<p>    <\/a><\/p>\n<p>Ta strate\u0161ki premik, ki ga dejavno podpira tudi Evropska komisija, predstavlja odmik od tradicionalnega zana\u0161anja izklju\u010dno na oboro\u017eitev in tehnologijo. Zdru\u017euje namre\u010d tri klju\u010dne cilje sodobne Evrope: nacionalno varnost, za\u0161\u010dito biotske raznovrstnosti in bla\u017eenje podnebnih sprememb.<\/p>\n<p>\u00bbVlaganje v naravo in njena uporaba kot naravnega nadzora meja je nujna. To je prava situacija, v kateri zmagajo vsi,\u00ab je nedavno ocenila evropska komisarka za okolje Jessika Roswall. Po njenih besedah sodobna varnost ni ve\u010d vezana zgolj na voja\u0161ke arzenale, temve\u010d tudi na nadzor nad naravnimi viri, zlasti vodo, ter premi\u0161ljeno upravljanje strate\u0161kih pokrajin.<\/p>\n<p>\u010ceprav nova doktrina po mnenju voja\u0161kih strokovnjakov ne nadome\u0161\u010da konvencionalnih sil, njeni zagovorniki verjamejo, da lahko obse\u017ena obnova narave vzdol\u017e vzhodnega krila Evrope postane dolgoro\u010den in samoobnovljiv \u0161\u010dit.<\/p>\n<p>Katalizator te nove doktrine so nedavne izku\u0161nje z vzhodne fronte. Ob za\u010detku ruske invazije februarja 2022 so ukrajinske sile pred Kijevom namerno poru\u0161ile jez na reki Irpin. Taktika je okoli\u0161ke kmetijske povr\u0161ine \u010dez no\u010d spremenila v obse\u017eno, neprehodno mo\u010dvirje. Te\u017eka ruska oklepna vozila so obti\u010dala v blatu, logisti\u010dne poti so bile presekane, kar je klju\u010dno pripomoglo k ustavitvi bliskovite ofenzive na ukrajinsko prestolnico.<\/p>\n<p>Sodobne vojske so izjemno ranljive na terenih z visoko vsebnostjo vode, pojasnjujejo analitiki. Na razmo\u010denih tleh, ki imajo nizko mehansko nosilnost, 50- do 70-tonski bojni tanki in oskrbovalni tovornjaki hitro izgubijo svojo mobilnost ter postanejo lahka tar\u010da.<\/p>\n<p>        <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/03\/15\/814394\/Orig-iStock-2226639174-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/03\/15\/814394\/Orig-iStock-2226639174-600.webp\" class=\"se_image se_image_lb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Orig-iStock-2226639174-1000.webp.webp\" alt=\"Tak\u0161na tla niso primerna za te\u017eko mehanizacijo. Slika je iz Estonije. \/ Foto: Istock\"\/><\/p>\n<p>Tak\u0161na tla niso primerna za te\u017eko mehanizacijo. Slika je iz Estonije. \/ Foto: Istock<\/p>\n<p>Poleg vodnih preprek postajajo pomemben obrambni adut tudi gosti pragozdovi, ki omejujejo vidljivost in ote\u017eujejo premike. Poljska vlada je kot odziv na varnostne in ekolo\u0161ke izzive v za\u010detku leta 2024 zaustavila se\u010dnjo v desetih starodavnih gozdovih. Med njimi so klju\u010dna strate\u0161ka obmo\u010dja ob njenih mejah, dolgoro\u010dni cilj Var\u0161ave pa je za\u0161\u010dititi kar petino vseh gozdov v dr\u017eavi.<\/p>\n<p>\u00bb\u010cas je, da iz poljskih gozdov umaknemo \u017eage,\u00ab je takrat poudarila poljska ministrica za podnebje Paulina Hennig-Kloska. Ti zapleteni ekosistemi z globokimi koreninami namre\u010d stabilizirajo tla, zadr\u017eujejo vodo in delujejo kot naravni varnostni tampon.<\/p>\n<p>\u010ceprav nova doktrina po mnenju voja\u0161kih strokovnjakov ne nadome\u0161\u010da konvencionalnih sil, njeni zagovorniki verjamejo, da lahko obse\u017ena obnova narave vzdol\u017e vzhodnega krila Evrope postane dolgoro\u010den in samoobnovljiv \u0161\u010dit, ki ob varovanju meja hkrati re\u0161uje evropsko ekolo\u0161ko krizo.<\/p>\n<p>Slovenija, ki stoji na pomembnem prometnem kri\u017ei\u0161\u010du, je v tem pogledu \u0161e posebej pomemba, kar slovenski voja\u0161ki strategi \u017ee dolgo vedo. Posebej pomembna so, denimo, tako imenovana nano\u0161ka vrata na Primorskem.<\/p>\n<p>\u00a0<\/p>\n<p>\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Naravne ovire so te\u017eko prehodne. V ozadju so Tatre. \/ Foto: Istock Lekcija iz Ukrajine: zakaj so mo\u010dvirja&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":25838,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[5921,10673,8731,1315,6977,10675,10674,691,59,61,62,37,58,60,38,10676,10677],"class_list":{"0":"post-25837","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-biotska-raznovrstnost","9":"tag-ekoloska-obramba","10":"tag-ekosistemi","11":"tag-evropska-varnost","12":"tag-geopoliticne-napetosti","13":"tag-mokrisca","14":"tag-naravna-zascita","15":"tag-podnebne-spremembe","16":"tag-republic-of-slovenia","17":"tag-republika-slovenija","18":"tag-si","19":"tag-slovene","20":"tag-slovenia","21":"tag-slovenija","22":"tag-slovenscina","23":"tag-stari-gozdovi","24":"tag-vojaske-strategije"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116233478123185123","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/25837","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=25837"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/25837\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/25838"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=25837"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=25837"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=25837"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}