![\"Swiss](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Orig-iStock-2193649714-1000.webp.webp\")
<\/p>\n\u00bbZdaj ste me pa zadeli v srce!\u00ab Odgovor, ki smo ga na na\u0161e vpra\u0161anje tudi pri\u010dakovali. Ko nekdo namre\u010d postane uradno najbolj\u0161i mladi voznik v dr\u017eavi (bilo je leta 2020), na tekmovanju, ki ga vsako leto organizira Avto-moto zveza Slovenije (AMZS), hkrati pa se u\u010di letenja z letalom in nekaj let kasneje \u017ee upravlja najbolj zastopana potni\u0161ka letala v zgodovini, dru\u017eino airbus A320, je prvo logi\u010dno vpra\u0161anje pa\u010d lahko le, kaj po\u010dne raje \u2013 sedi za volanom avtomobila ali za krmilom letala. Tako smo za\u010deli dru\u017eenje ob kavi z Matejem Gorjanom, ki je prehodil opisano pot. Po kraj\u0161em premisleku je odgovoril, da je letenje z letalom nekaj posebnega. \u00bbDa, letalo je posebna zgodba, posebna ljubezen. V vsakem primeru sem raje za volanom oziroma krmilom kot v vlogi potnika. V slednji mi je pogosto kar malce neprijetno, tako v letalu kot v avtomobilu.\u00ab<\/p>\n
<\/p>\n
Fotografija je simboli\u010dna \/ Foto:\u00a0Getty Images<\/p>\n
Zamenjava pnevmatike sredi no\u010di<\/p>\n
Ker je pilotov ob tem bistveno manj kot voznikov, \u010detudi tistih najbolj\u0161ih, je tudi nas seveda bolj zanimala zgodba Mateja Gorjana kot pilota. A za\u010deli smo vseeno na trdnih tleh. Pa pri tem nismo pretirano obujali spominov na zmago na izboru za naj voznika, od katere je minilo \u017ee skoraj \u0161est let, ampak smo zgovornega sogovornika raje pobarali o kak\u0161ni zanimivi anekdoti, ki nemara \u0161e ni znana. \u00bbZanimivo je bilo denimo, da sem na finale na Vransko pri\u0161el tako, da sem dva dni prej prekinil dru\u017einske po\u010ditnice na morju in se domov vrnil z avtobusom, da sem se ga sploh lahko udele\u017eil. Ali pa, da je med pripravami na finale, pa tudi prej, ko sem se \u0161ele dobro u\u010dil voziti avto, veliko vlogo odigral moj o\u010de. Ampak mi je \u0161lo njegovo stalno prigovarjanje in popravljanje med vo\u017enjo \u017ee po\u0161teno na \u017eivce, zato sva sklenila dogovor, da me, \u010de zmagam, nikoli ve\u010d ne sme popravljati. In tega se striktno dr\u017ei! In \u0161e ena zanimiva izku\u0161nja: po zmagi v Sloveniji sem \u0161el \u0161e na evropsko prvenstvo na Poljsko, kjer je bilo prav tako izjemno zanimivo, so bile pa naloge druga\u010dne in ena izmed njih je bila zamenjava pnevmatike. Na to sem se dobro pripravil, znanje pa mi je pri\u0161lo kasneje prav v precej nenavadnem trenutku. Ko sem bil \u017ee v vlogi pilota in smo neko\u010d pristali v Belfastu, nas je tam \u010dakal prevoz do hotela, na poti pa je taksiju po\u010dila guma. Sredi no\u010di, ob dveh zjutraj. Mi, vsa ekipa lepo oble\u010dena v uniforme, povsem izmu\u010deni in \u017eeljni postelje, voznik pa ves obupan prizna, da ne zna zamenjati gume. In mi seveda ni preostalo drugega, kot da to naredim sam,\u00ab je na\u0161teval.<\/p>\n
\u00bbLetalo je posebna zgodba, posebna ljubezen. V vsakem primeru pa sem raje za volanom oziroma krmilom kot v vlogi potnika. V slednji mi je pogosto kar malce neprijetno, tako v letalu kot v avtomobilu.\u00ab<\/p>\n
Tako kot verjetno skoraj vsak pilot je tudi Matej Gorjan \u017ee od malega sanjal o tem poklicu. \u00bb\u010ce vpra\u0161ate mojo babico, vam bo povedala, da sem se z letali igral \u017ee od mladih nog,\u00ab pristavi in doda, da so ga nato v osnovni \u0161oli sicer zanimale tudi \u0161tevilne druge stvari, v gimnaziji, ko se je bilo treba odlo\u010diti, kako naprej, pa ni bilo ve\u010d vpra\u0161anj. In ravno to, kako naprej oziroma kako sploh za\u010deti, nas je zanimalo najprej. \u00bbRekel bi, da je pot vsakega pilota druga\u010dna. Sam sem bil denimo \u0161tipendist vojske, ta pa je takrat \u0161e zahtevala \u0161tudij na strojni fakulteti v Ljubljani, na letalski smeri. \u0160e pred tem je najbolj idealno in tudi najbolj poceni, \u010de se \u0161olanje za\u010dne v kak\u0161nem aeroklubu z jadralnim letenjem. Za 1000, 1500 evrov na leto namre\u010d lahko dobi\u0161 licenco za jadralno letalo, s \u010dimer pride\u0161 v sfero letalstva, nato pa vse skupaj nadgrajuje\u0161. Najprej z licenco za motorna letala, potem z no\u010dnim letenjem, instrumentalnim letenjem, letenjem z ve\u010dmotornimi letali, preden lahko leti\u0161 s komercialnimi letali, pa potrebuje\u0161 \u0161e tako imenovani type rating za natan\u010dno dolo\u010deno letalo. Sam denimo zdaj letim z airbusom A320 in moram imeti rating (morda bi bil najbolj\u0161i prevod izpit, licenca, op. p.) za to\u010dno to letalo; z boeingom 737 denimo ne morem leteti, ker gre za drugega proizvajalca, drugo letalo. \u010ce podam primerjavo z avtomobili: to je tako, kot bi moral imeti dovoljenje za vo\u017enjo enega tipa avtomobila. Recimo, da bi imel rating za mercedes razreda C, z njim pa ne bi mogel voziti BMW-ja serije 3. Druga\u010de pa je seveda z manj\u0161imi letali, pri katerih ti osnovna licenca pokrije domala vsa letala z enim motorjem. Za tiste je izpit enoten, takoj ko je letalo bolj kompleksno, pa zanj potrebuje\u0161 poseben rating.\u00ab<\/p>\n
![\"Nekateri](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Wide-mladi-400.webp.webp\")
<\/p>\n![\"Hamburg,](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Orig-iStock-2210164733-1000.webp.webp\")
<\/p>\n