{"id":26123,"date":"2026-03-15T20:19:22","date_gmt":"2026-03-15T20:19:22","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/26123\/"},"modified":"2026-03-15T20:19:22","modified_gmt":"2026-03-15T20:19:22","slug":"ko-nekoga-ponizamo-sebe-hkrati-malo-povisamo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/26123\/","title":{"rendered":"\u00bbKo nekoga poni\u017eamo, sebe hkrati malo povi\u0161amo\u00ab"},"content":{"rendered":"

V zadnjih dneh je slovenski splet preplavil kratek video posnetek mladega mo\u0161kega, ki je po vrnitvi z evakuacijskega leta z Bli\u017enjega vzhoda na letali\u0161\u010du med drugim dejal, da so bili na poti ve\u010d kot trideset ur in da v tem \u010dasu niso dobili toplega obroka. Posnetek, ki je nastal ob prihodu v Slovenijo, se je v nekaj urah raz\u0161iril po dru\u017ebenih omre\u017ejih, kmalu pa so se za\u010deli pojavljati \u0161tevilni memi, satiri\u010dne objave in komentarji, ki so mladega potnika postavili v sredi\u0161\u010de posmeha. Izjava je za mnoge postala simbol nehvale\u017enosti, za druge pa primer, kako hitro se lahko ena nepremi\u0161ljena izjava spremeni v javno sramotenje.<\/p>\n

Evakuacija slovenskih dr\u017eavljanov iz kriznega obmo\u010dja na Bli\u017enjem vzhodu je potekala v izrednih razmerah in logisti\u010dno zahtevnih pogojih. Potniki so morali na poti domov opraviti ve\u010d etap, pogosto so \u010dakali na letali\u0161\u010dih ali prevozih, potovanje pa je lahko trajalo tudi ve\u010d kot trideset ur. V tak\u0161nih okoli\u0161\u010dinah so prvi odzivi po prihodu pogosto spontani, utrujeni in ne vedno premi\u0161ljeni.\u00a0<\/p>\n

Marko Puschner: \u00bbZa posameznika so lahko posledice mno\u017ei\u010dnega spletnega zasmehovanja uni\u010dujo\u010de\u00ab<\/p>\n

Strokovnjaki opozarjajo, da tak\u0161ni primeri niso le kratkotrajna spletna zabava, temve\u010d razkrivajo \u0161ir\u0161e zna\u010dilnosti sodobne digitalne kulture. Marko Puschner, strokovnjak za varno rabo interneta pri to\u010dki osve\u0161\u010danja Safe.si na Fakulteti za dru\u017ebene vede Univerze v Ljubljani, opozarja, da se v tak\u0161nih primerih pogosto poka\u017eejo mehanizmi spletnega nasilja. \u00bbGre za pojav spletnega nasilja. Da je tako mno\u017ei\u010dno in tako intenzivno, je deloma posledica dejstva, da nasilne\u017ei nimajo neposrednega stika z \u017ertvijo in ne vidijo njene reakcije. Prav tako pa je treba upo\u0161tevati, da imamo, predvsem med mladostniki, izredno veliko pomanjkanje empatije,\u00ab pojasnjuje.<\/p>\n

Po njegovih besedah je klju\u010dni razlog za hitro \u0161irjenje tak\u0161nih posnetkov na\u010din delovanja dru\u017ebenih omre\u017eij. \u00bbTak\u0161ni posnetki postanejo viralni, ker jih zaradi zaznanega zanimanja uporabnikov \u2013 ogledov, v\u0161e\u010dkanja in deljenja \u2013 algoritem dru\u017ebenega omre\u017eja za\u010dne bolj intenzivno prikazovati razli\u010dnim uporabnikom, kar vodi v \u0161e ve\u010d interakcije,\u00ab pravi Puschner. Viralnost zato pogosto ni posledica enega dogodka, temve\u010d mehanizma, ki sam pospe\u0161uje \u0161irjenje vsebine. Hkrati opozarja, da je meja med humorjem in poni\u017eevanjem pogosto zelo tanka. \u00bbOdgovor na vpra\u0161anje, kje je meja, ni enostaven. Neki mem je lahko znotraj neke skupine vrstnikov zabaven, v drugi skupini pa je \u017ealjiv. Klasi\u010dne definicije spletnega nasilja obi\u010dajno izhajajo iz treh elementov: namera povzro\u010ditve \u0161kode, ponavljanje skozi \u010das in neravnovesje mo\u010di med udele\u017eenci. K temu pa je treba dodati \u0161e vidik \u017ertve. \u010ce je \u017ertev \u010dustveno prizadeta in se po\u010duti neprijetno, gre za nasilje.\u00ab<\/p>\n

\"Marko<\/p>\n

Marko Puschner.\u00a0FOTO: \u010crt Piksi<\/p>\n

Puschner opozarja tudi na resne posledice, ki jih lahko ima mno\u017ei\u010dno spletno zasmehovanje. \u00bbZa posameznika so lahko posledice uni\u010dujo\u010de. \u0160e posebej za najstnike, ki so v obdobju odra\u0161\u010danja \u0161e posebej ob\u010dutljivi. Lahko gre za jezo, sram, nemo\u010d, v skrajnih primerih pa lahko \u017ertev zapade v depresijo, samopo\u0161kodovanje in v zadnji fazi poskusi narediti samomor.\u00ab Dodaja \u0161e, da je posebna te\u017eava v tem, da spletne objave pogosto ostanejo dostopne \u0161e dolgo po tem, ko se zanimanje javnosti \u017ee pole\u017ee. \u00bbObjave praviloma ostanejo. \u017drtve poro\u010dajo, da tudi kasneje, ko ponovno naletijo na \u017ealjive komentarje, ponovno do\u017eivijo ob\u010dutek prizadetosti.\u00ab Po njegovem mnenju je zato pomembno, da uporabniki razmislijo, preden sodelujejo v tak\u0161nih spletnih kampanjah. \u00bbPredvsem ne smemo spletnega nasilja tolerirati. Pomagajmo \u017ertvi, prijavimo neprimerne komentarje in predvsem ne sodelujmo pri deljenju objav, ki predstavljajo spletno nasilje.\u00ab<\/p>\n

Prof. dr. Ale\u0161 Zavr\u0161nik: \u00bbAnonimne\u017ei dobijo pogum, ki ga sicer ne bi imeli\u00ab<\/p>\n

Da se posameznik na spletu zelo hitro spremeni v predmet kolektivnega posmeha, poudarja tudi kriminolog prof. dr. Ale\u0161 Zavr\u0161nik, direktor In\u0161tituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Po njegovih besedah je tak\u0161en pojav povezan z dinamiko spletnega prostora in psihologijo mno\u017eic. \u00bbFant je postal gre\u0161ni kozel za projekcijo razli\u010dnega: dokazovanja moralne superiornosti komentatorjev ali \u010dustvenih te\u017eav in frustracij,\u00ab pravi Zavr\u0161nik. Dodaja, da spletna anonimnost ustvarja okolje, v katerem ljudje pogosto izgubijo ob\u010dutek za mejo. \u00bbPostavljanje ljudi na pranger v spletnem okolju je \u017eal zelo enostavno. Anonimne\u017ei dobijo pogum, ki ga sicer ne bi imeli.\u00ab Po njegovem mnenju je posebej problemati\u010dno, da se tak\u0161no javno sramotenje pogosto zgodi v trenutkih, ko je posameznik \u017ee v stresni situaciji. \u00bbOb\u017ealujem, da je to mogo\u010de po\u010deti zoper ljudi v stresu, kar je ta fant zagotovo bil, pa ne zaradi toplega obroka.\u00ab<\/p>\n

\"Prof.<\/p>\n

Prof. dr. Ale\u0161 Zavr\u0161nik. FOTO: Jure Erzen<\/p>\n

Dr. Katja Ko\u0161ir: \u00bbMed kritiko in javnim poni\u017eevanjem je pomembna razlika\u00ab<\/p>\n

Na \u0161ir\u0161i dru\u017ebeni kontekst opozarja tudi socialna psihologinja dr. Katja Ko\u0161ir. Po njenem mnenju je sicer legitimno opozoriti na problemati\u010dnost javne izjave, vendar obstaja pomembna razlika med kritiko in poni\u017eevanjem. \u00bbNa neprimernost javnih izjav je legitimno opozoriti. Vendar obstaja pomembna razlika med opozarjanjem na problemati\u010dnost izjave in kolektivnim posmehovanjem ali javnim poni\u017eevanjem posameznika. Ko se mno\u017eice uporabnikov za\u010dnejo zgra\u017eati, ustvarjati posmehljive meme in tekmovati, kdo bo bolj duhovito poni\u017eal posameznika, je meja prestopljena.\u00ab<\/p>\n

\"Dr.<\/p>\n

Dr. Katja Ko\u0161ir. FOTO: Marko Feist<\/p>\n

Ko\u0161irjeva opozarja, da mno\u017ei\u010dno zgra\u017eanje pogosto razkriva tudi psiholo\u0161ke mehanizme dru\u017ebe. \u00bbOgor\u010denost je zelo udobno \u010dustvo. Moralna jeza ob kr\u0161itvi nekih vrednot nam daje ob\u010dutek, da smo sami nad tem \u2013 da smo bolj\u0161i ali bolj pravi\u010dni. Ob tem pa pogosto spregledamo, kak\u0161ne posledice ima to za \u010dloveka, ki se nenadoma znajde v sredi\u0161\u010du pozornosti tiso\u010dev ali celo milijonov ljudi.\u00ab<\/p>\n

Dr. Dan Podjed:\u00a0\u00bbPo enem stavku sklepamo o \u010dloveku, o katerem v resnici ne vemo ni\u010d\u00ab<\/p>\n

Zanimiv pogled ponuja tudi antropolog dr. Dan Podjed, ki opozarja na \u0161ir\u0161i kontekst digitalne dru\u017ebe in na\u010din, kako sodobna omre\u017eja ustvarjajo viralne zgodbe. Po njegovih besedah je bila izjava sicer neprimerna, vendar jo je treba razumeti tudi v okoli\u0161\u010dinah, v katerih je nastala. \u00bbTa izjava je slaba in nepremi\u0161ljena, vendar je hkrati tudi ogledalo dru\u017ebe. Ne gre samo za to, kaj je ta mlad \u010dlovek rekel. Vpra\u0161anje je tudi, v kak\u0161ni dru\u017ebi je odrasel.\u00ab Podjed opozarja, da javnost pogosto presoja ljudi na podlagi enega samega trenutka. \u00bbPri\u0161el je na letali\u0161\u010de utrujen od poti, morda prestra\u0161en ali \u0161okiran in izrekel en stavek. Ta stavek ga lahko zaznamuje prakti\u010dno za celo \u017eivljenje. O njem pa v resnici ne vemo ni\u010d.\u00ab Po njegovih besedah se v digitalni kulturi pogosto zgodi, da posameznika ocenjujemo na podlagi fragmenta njegovega \u017eivljenja. \u00bbPoznamo ga zgolj po enem stavku, ki se je pretvoril v mem, ki se \u0161iri po omre\u017ejih in za\u010dne \u017eiveti svoje lastno \u017eivljenje.\u00ab<\/p>\n

\"Dr.<\/p>\n

Dr. Dan Podjed FOTO: Bla\u017e\u00a0Samec<\/p>\n

Antropolog opozarja, da dru\u017ebena omre\u017eja ustvarjajo okolje, v katerem lahko vsakdo nenadoma postane predmet mno\u017ei\u010dne pozornosti. \u00bbAndy Warhol je neko\u010d rekel, da bo v prihodnosti vsak imel svojih pet minut slave. Danes \u017eivimo v tej prihodnosti. Nekdo lahko \u010dez no\u010d zaslovi \u2013 v dobrem ali slabem.\u00ab Tak\u0161na viralnost pa pogosto temelji tudi na psiholo\u0161ki dinamiki spletnih mno\u017eic. \u00bbKo nekoga u\u017eali\u0161 ali poni\u017ea\u0161, ga hkrati postavi\u0161 ni\u017eje od sebe. S tem sebe malo povi\u0161a\u0161. Re\u010demo si: mi pa \u017ee nismo taki.\u00ab Ob tem opozarja \u0161e na \u0161ir\u0161o spremembo dru\u017ebe v digitalni dobi. \u00bbZasloni so postali na\u0161a glavna okna v svet. Ko nekaj vidimo na omre\u017eju, imamo ob\u010dutek, da moramo to deliti, komentirati in se do tega opredeliti. \u010ce tega ne storimo, kot da sploh ne sodelujemo v dru\u017ebeni realnosti.\u00ab Prav zato se lahko posamezen posnetek ali izjava raz\u0161iri izjemno hitro in postane predmet kolektivnega odziva. \u00bbDanes lahko nekdo \u010dez no\u010d postane zvezda nekak\u0161nega resni\u010dnostnega \u0161ova, v katerem \u017eivimo.\u00ab<\/p>\n

\"Fotografija<\/p>\n

Fotografija je simboli\u010dna. FOTO: Getty Images<\/p>\n

Po njegovem mnenju bi morali ob tak\u0161nih primerih razmisliti tudi o lastni odgovornosti pri komuniciranju na spletu. \u00bbKo komuniciramo po omre\u017ejih, bi se morali vpra\u0161ati, ali bi isto stvar tej osebi upali povedati tudi v obraz,\u00ab pravi. Kot dodaja, je preprost preizkus lahko tudi naslednji: \u00bbPreden kliknete na gumb objavi, pomislite, ali bi ta zapis brez zadrege pokazali svoji mami, o\u010detu, sestri ali najbolj\u0161emu prijatelju. \u010ce bi vas bilo ob tem sram, potem tega verjetno ni treba objaviti.\u00ab Poudarja, da bi morali kot dru\u017eba razviti ve\u010d prizanesljivosti in razumevanja. Internet namre\u010d pogosto ustvarja vtis, da je mogo\u010de \u010dloveka dokon\u010dno oceniti na podlagi enega samega trenutka. \u00bbMoramo biti malce bolj prizanesljivi in znati odpu\u0161\u010dati,\u00ab pravi. Ob tem spomni, da smo se vsi \u017ee kdaj zna\u0161li v situaciji, ko smo izrekli kaj nepremi\u0161ljenega ali nerodnega \u2013 ve\u010dina tak\u0161nih trenutkov pa ostane neopa\u017eenih, predvsem zato, ker jih nih\u010de ne posname in ne objavi na spletu.<\/p>\n

KJE POISKATI POMO\u010c PRI SPLETNEM NASILJU<\/p>\n

Spletno zasmehovanje, nadlegovanje ali \u0161irjenje \u017ealjivih komentarjev lahko na posameznika mo\u010dno vpliva. Strokovnjaki opozarjajo, da je pomembno, da \u017ertev v tak\u0161ni situaciji ne ostane sama in poi\u0161\u010de pomo\u010d. V Sloveniji deluje ve\u010d organizacij, ki nudijo brezpla\u010dno in anonimno podporo.<\/p>\n

Otroci in mladostniki se lahko obrnejo na TOM telefon (116 111), ki vsak dan med 12. in 20. uro ponuja zaupno svetovanje po telefonu, e-po\u0161ti ali prek spletne klepetalnice na strani www.e-tom.si. Svetovalci pomagajo pri razli\u010dnih stiskah, tudi pri te\u017eavah, povezanih z uporabo interneta in dru\u017ebenih omre\u017eij.<\/p>\n

Nasvete, informacije in izobra\u017eevalna gradiva o varni rabi interneta ponuja tudi portal Safe.si, ki deluje v okviru Centra za varnej\u0161i internet. Na portalu lahko uporabniki najdejo prakti\u010dne nasvete, kako ravnati v primeru spletnega nasilja, kako za\u0161\u010dititi svojo zasebnost in kako prijaviti neprimerne vsebine.<\/p>\n

\u010ce posameznik na spletu naleti na nezakonite vsebine ali \u017eeli prijaviti sporne posnetke, fotografije ali druge objave, lahko to anonimno stori prek prijavne to\u010dke Spletno oko na spletni strani www.spletno-oko.si, kjer prijave obravnavajo in jih po potrebi posredujejo pristojnim organom.<\/p>\n

Strokovnjaki ob tem svetujejo, da \u017ertev spletnega nasilja shrani dokaze (na primer posnetke zaslona \u017ealjivih komentarjev ali objav), ne odgovarja na provokacije ter spornih vsebin ne deli naprej. Pomembno je tudi, da o situaciji spregovori z zaupanja vredno osebo \u2013 star\u0161em, u\u010diteljem, svetovalnim delavcem ali prijateljem. Prav pogovor in pravo\u010dasna pomo\u010d lahko pomembno pomagata pri soo\u010danju s stisko, ki jo povzro\u010di spletno nasilje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V zadnjih dneh je slovenski splet preplavil kratek video posnetek mladega mo\u0161kega, ki je po vrnitvi z evakuacijskega…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":26124,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[10757,10754,1398,10756,10755,779,59,61,10753,62,37,58,60,38,4623],"class_list":{"0":"post-26123","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-ales-zavrsnik","9":"tag-dan-podjed","10":"tag-druzbena-omrezja","11":"tag-katja-kosir","12":"tag-marko-puschner","13":"tag-nasilje","14":"tag-republic-of-slovenia","15":"tag-republika-slovenija","16":"tag-safe-si","17":"tag-si","18":"tag-slovene","19":"tag-slovenia","20":"tag-slovenija","21":"tag-slovenscina","22":"tag-splet"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116235047054183790","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/26123","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=26123"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/26123\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/26124"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=26123"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=26123"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=26123"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}