{"id":26213,"date":"2026-03-15T22:26:24","date_gmt":"2026-03-15T22:26:24","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/26213\/"},"modified":"2026-03-15T22:26:24","modified_gmt":"2026-03-15T22:26:24","slug":"cas-je-in-kmalu-bomo-ostali-tudi-brez-njega","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/26213\/","title":{"rendered":"\u010cas je in kmalu bomo ostali tudi brez njega"},"content":{"rendered":"

Vsaki\u010d, ko odide pesnik in pisatelj, njegove knjige dobijo novo \u017eivljenje. Ta stavek se vrine v misli vsaki\u010d, ko odide nekdo, ki je s svojim pisanjem zaznamoval generacije. Bralke in bralci so ob novici o njegovem odhodu splet preplavili z njegovo poezijo.<\/p>\n

Prof. dr. Alojz Ihan je bil izjemen zdravnik, specialist iz klini\u010dne mikrobiologije in mednarodno priznan imunolog. \u00bbSlovenska medicina je izgubila izjemnega strokovnjaka, javnost pa pronicljivega razlagalca znanosti in sveta,\u00ab so zapisali njegovi kolegi v Zdravni\u0161ki zbornici Slovenije.<\/p>\n

Te\u017eko je vse to, kar je bil, stisniti v nekaj vrstic.<\/p>\n

\u010ce kdo ustreza arhetipu renesan\u010dnega \u010dloveka, znanstvenika in umetnika, je to Alojz Ihan. Zdravnik, znanstvenik, imunolog, esejist, kolumnist, romanopisec, humanist, intelektualec, filozof. Predvsem pa izjemen pesnik.<\/p>\n

Spoznala sem ga kot pesnika. In takrat, konec devetdesetih, v literarnih krogih, tudi v krogu takrat novonastale \u0160tudentske zalo\u017ebe, je bil resni\u010dno pesni\u0161ka zvezda. Zdru\u017eeval je oba svetova, svet znanosti in svet lepote. \u010cakali smo na njegove eseje in kolumne v Sobotni prilogi, zaradi njega razpravljali o desetih bo\u017ejih zapovedih in analizirali njegove pesmi.<\/p>\n

V osemdesetih sta bila skupaj z Ale\u0161em Debeljakom gotovo med najbolj odmevnimi mladimi pesniki v takratni Jugoslaviji, pravi pesnik Ale\u0161 \u0160teger. Za pesni\u0161ki prvenec Srebrnik (1986) je takrat petindvajsetletni Ihan dobil skorajda vse relevantne pesni\u0161ke nagrade v Jugoslaviji, tudi nagrado Pre\u0161ernovega sklada. Sledile so nagrajene pesni\u0161ke zbirke: Igralci pokra (1989), Pesmi (1989), Ritem (1993), Ju\u017eno dekle (1995).<\/p>\n

Tomo Virk je lepo zapisal, da Ihan s poezijo tudi tam, kjer na videz govori samo zgodbo, zares govori neko povsem drugo zgodbo. Hkrati je bil Alojz klasi\u010dni primer javnega intelektualca, ki je posku\u0161al zbli\u017eevati tisto, kar politika razdvaja; nikoli se ni postavljal ne na eno ne na drugo stran, je dejal Ale\u0161 \u0160teger. Najte\u017eje je biti \u00bbnikogar\u0161nji\u00ab in on je bil v tem smislu vedno samosvoj.<\/p>\n

Bralci so to prepoznali in ga ljubili. Poleg knjig poezije so bile razprodane tudi njegove esejisti\u010dne knjige, med drugim Platon pri zobozdravniku (Cankarjeva zalo\u017eba, 1997) in Deset bo\u017ejih zapovedi (\u0160tudentska zalo\u017eba, 2000), prav tako provokativni knji\u017eni esej o testosteronu Hvalnica re\u0161njemu telesu (Cankarjeva zalo\u017eba, 2011).<\/p>\n

Ob tem niti ne omenjamo njegovih poljudnoznanstvenih in znanstvenih publikacij. Tudi knjige, kot je Imunski sistem in odpornost, so pripomogle k temu, da smo dr. Alojza Ihana nosili v srcu kot podobo spovednika, tola\u017enika, ki ima nasvet za vsako telesno in du\u0161no te\u017eavo. Potem se je zgodila pandemija, nastopil je kot glas stroke in razuma.<\/p>\n

\u00bbAlojz Ihan je \u010dlovek, ki so ga krasile modrost, iskrenost in resnicoljubnost,\u00ab pravi njegov kolega Uro\u0161 Ah\u010dan. \u00bbVseskozi se je trudil, da bi pokazal na pomanjkljivosti slovenskega zdravstvenega sistema, ob tem pa je pokazal tudi mo\u017ene re\u0161itve.<\/p>\n

To ni bilo golo besedi\u010denje, temve\u010d jasen in iskren zapis, s katerim je \u017eelel dose\u010di le en cilj: izbolj\u0161ati zdravstveni sistem v korist ljudi.\u00ab To je dokazoval s svojimi kolumnami, ki jih je za Delo pisal od leta 2018.<\/p>\n

Pisal je vse do zadnjega, \u0161e teden pred svojim odhodom je oddal kolumno za Delo; v zadnjih letih sta pri Beletrini iz\u0161la dva obse\u017ena romana, najprej Karantena (2022), nato lani za knji\u017eni sejem \u0161e roman Tihotapec (2025), ki se ukvarja s \u010dlove\u0161ko minljivostjo in krhkostjo \u017eivljenja.<\/p>\n

\u00bbLjubi\u0161, kadar gleda\u0161. Ljubi\u0161, ko si pripravljen podreti vse zidove, da lahko ohrani\u0161 pogled.\u00ab<\/p>\n

\"\u00bbVsaka<\/p>\n

\u00bbVsaka strast je spomin, kot ga imajo jegulje, ko se iz morja selijo v reke svojega rojstva\u00a0…\u00ab pi\u0161e v svoji pesmi iz Salse Slonje pokopali\u0161\u010de. Ni\u010d \u010dudnega, da je \u017ee zgodaj dobil sloves \u00bbpesni\u0161ki pripovedovalec zgodb\u00ab,kot je v spremni besede\u00a0zapisal Tomo Virk. FOTO: Jo\u017ee Suhadolnik<\/p>\n

\u00bbNikoli ni kazal, da je tudi sam bolnik, z resno boleznijo, z agresivnim zdravljenjem, ki je dan spremenilo v mra\u010den, pust in naporen, \u010deprav je zunaj za druge sijalo sonce,\u00ab je dejal Uro\u0161 Ah\u010dan. \u00bbVe\u010d kot pet let sta se s kolegom hematologom Samom Zverom trudila z uvedbo terapije CAR-T, ki bi tudi slovenskim bolnikom omogo\u010dila najnovej\u0161e in najbolj zahtevno zdravljenje v Sloveniji in o katerem sta govorila tako ponosno in z \u017earom.\u00ab<\/p>\n

Pogovor z njim je bil vsaki\u010d posebna izku\u0161nja; pa naj je bila to prilo\u017enostna kava v mestu ali intervju. V\u010dasih na vpra\u0161anje ni odgovoril in se je samo smehljal, v\u010dasih se je ustavil sredi stavka in te pogledal, kot bi pri\u010dakoval, da stavek dokon\u010da\u0161 ti.<\/p>\n

Ko je pri Mladinski knjigi iz\u0161la njegova zbirka Salsa (2003), je spro\u017eila pravi val, skoraj histerijo, prodali so jo v ve\u010d kot tri tiso\u010d izvodih. V Salsi je vsaka pesem zgodba oziroma portret: Samson in Dalila, Metalec no\u017eev, Kurtizana, Carski sel, Jegulja, Slonje pokopali\u0161\u010de, \u0161e vedno sli\u0161im prvi verz te pesmi: \u00bbVsaka strast je spomin, kot ga imajo jegulje, ko se iz morja selijo v reke svojega rojstva\u00a0…\u00ab<\/p>\n

Ni\u010d \u010dudnega, da je \u017ee zgodaj dobil sloves \u00bbpesni\u0161ki pripovedovalec zgodb\u00ab, kot v spremni besedi k Salsi iz leta 2008 zapi\u0161e Tomo Virk.<\/p>\n

Rekel mi je, da ga je vsaka njegova knjiga spremenila. Da mu je nekaj dodala in nekaj odvzela. Tako so ga spremenila tudi sre\u010danja. S kolegi, s pacienti, z mlaj\u0161imi pesniki, s tistimi, ki so jih navdahnile njegove knjige, s \u0161tudenti, ki jim je poleg znanja dal tudi zagon in navdih. \u00bbBil je zdravnik, ki je pisal, in pesnik, ki je zdravil,\u00ab je rekel njegov urednik in prijatelj Mitja \u010cander.<\/p>\n

Nekega julijskega popoldneva v kavarni v centru Ljubljane mi je poleg takrat sve\u017ee knjige Salsa v dar prinesel \u0161e druga\u010dno zbirko poezije, Egip\u010dansko knjigo mrtvih, ki v izvirniku nosi naslov Knjiga prihajanja v svetlobo.<\/p>\n

Zanimala ga je du\u0161a, kot so jo dojemali stari Egip\u010dani. Pri njih je du\u0161a kompleksnej\u0161a, razdeljena na ve\u010d delov. Prvi je Ba, ki predstavlja \u010dlovekovo osebnost, upodobljen kot ptica s \u010dlove\u0161ko glavo, in se prosto giblje med svetom \u017eivih in mrtvih. Drugi del du\u0161e je Ka, \u017eivljenjska sila, ki obstaja tudi po smrti. Ko se zdru\u017eita Ka in Ba, nastane Akh, duh, ki je nesmrten, ki ve\u010dno \u017eivi med bogovi.<\/p>\n

\u00bbDu\u0161a ne potrebuje o\u010di, ki jo gledajo, niti \u010dutov, ki jo \u010dutijo, niti besed, ki jo opisujejo. Zato preprosto je in ostane tudi, ko izgine vse, kar je odvisno od pogleda ali \u010dutenja ali besed. In zato edina ne more zares umreti,\u00ab je Ihan zapisal v knjigi \u010cas nesmrtnosti (Beletrina, 2017).<\/p>\n

Naj njegova du\u0161a, njegov Ba, nadaljuje svojo pot z vsako pesmijo in vsako njegovo knjigo, ki jo bomo vzeli v roke.\u00a0<\/p>\n

\"\u00bbToda<\/p>\n

\u00bbToda \u010de pogledamo vsa njegova dela, pesni\u0161ke zbirke, knji\u017ene uspe\u0161nice, strokovne \u010dlanke, nove metode zdravljenja, pou\u010devanje, urednikovanje stanovskega glasila Isis, lahko ugotovimo, da je Alojz Ihan je \u017eivel v resnici 280 let \u017eivljenja povpre\u010dnega Zemljana Virk. FOTO: Jo\u017ee Suhadolnik<\/p>\n

\u00bb\u010cas je,
da si povemo,
\u010de si sploh lahko kaj povemo,
in da si damo,
\u010de si sploh lahko kaj damo.
\u010cas je
in kmalu bomo ostali
tudi brez njega.\u00ab
\u2013 Alojz Ihan, Srebrnik, 1989<\/p>\n

Drago Ivanu\u0161a, skladatelj, glasbenik<\/p>\n

S tega sveta je od\u0161el zdravnik in pesnik. Tudi profesor in raziskovalec. Sre\u010devala sva se ob dogodkih, povezanih z uveljavljanjem terapije CAR-T pri nas. Delal je neumorno in zavzeto. Za njim ostajajo njegovi \u0161tudenti.<\/p>\n

Vse na\u0161e upanje je usmerjeno v znanost in \u010dloveka, ki skozi mikroskop razvozlava le redkim razumljive uganke, ki odlo\u010dajo o \u017eivljenju. Vsi vsaj malo verjamemo v \u010dude\u017ee, nekateri v bo\u017eje, drugi v \u010dude\u017ee \u010dlove\u0161kega uma. Le redki v poezijo.<\/p>\n

Kot pravi v svoji pesmi O uni\u010denju sveta iz zbirke Sedem pesmi (1994):<\/p>\n

Vem, stotine pesnikov v vsakem trenutku <\/p>\n

natan\u010dno prislu\u0161kuje zasukom sveta, <\/p>\n

na vseh kontinentih \u0161tiriindvajset ur dnevno <\/p>\n

zadr\u017eujejo dih, <\/p>\n

da bi pravo\u010dasno zaznali \u0161kripanje planetarnih razpok, <\/p>\n

hlipanje v globini du\u0161e, nezdravo \u0161umenje srca, <\/p>\n

vsak bi rad prvi oznanil veliko novico <\/p>\n

in postal prerok katastrofe <\/p>\n

vsaj pet minut pred uni\u010denjem sveta.<\/p>\n

Zrcalnost dveh klicev: biti znanstvenik \u2013 odgovarjati na vpra\u0161anja zapletenega, nevidnega sveta in hkrati biti pesnik \u2013 preizpra\u0161evati isti svet o samem sebi. Zreti v mikrokozmos in hkrati v neskon\u010dno prostrano zvezdnato nebo.<\/p>\n

Nato pesem nadaljuje:<\/p>\n

jaz pa \u010dutim, kako me mineva \u017eelja <\/p>\n

po tovrstnem prero\u0161tvu, <\/p>\n

in lahko z veseljem izgovarjam le \u0161e spomine, <\/p>\n

tiste najstarej\u0161e, pozabljene spomine, <\/p>\n

ki se zbudijo kot ukleta kralji\u010dna <\/p>\n

ob zvoku prave besede<\/p>\n

in postanejo doma\u010di kot \u017eenska ko\u017ea, <\/p>\n

srce v prsih, topla kri, <\/p>\n

spomini na angele, ognjene me\u010de, <\/p>\n

spomini na regratove lu\u010dke, <\/p>\n

tiste, ki jih otro\u0161ki dih razseje po vsem svetu <\/p>\n

in so z njimi mogo\u010da potovanja <\/p>\n

do najmehkej\u0161ih dlani, <\/p>\n

dokler ne utihne sleherni glas, <\/p>\n

se zaprejo o\u010di <\/p>\n

in ni zelo pomembno, <\/p>\n

\u010de je to smrt.<\/p>\n

Prof. dr. Alojz Ihan bo v obojem \u017eivel ve\u010dno.<\/p>\n

Prof. dr. Uro\u0161 Ah\u010dan, specialist plasti\u010dne, rekonstrukcijske in estetske kirurgije<\/p>\n

Misli o kolegu, u\u010ditelju, vzorniku Alojzu Ihanu.<\/p>\n

Alojz Ihan ni bil zgolj izvrsten zdravnik, mikrobiolog, imunolog in profesor na medicinski fakulteti, temve\u010d tudi moj u\u010ditelj in vzornik, \u010dlovek, ki je medicino \u017eivel in vedno iskal najbolj napredne terapevtske mo\u017enosti za svoje bolnike.<\/p>\n

Alojz Ihan je \u010dlovek, ki so ga krasile modrost, iskrenost in resnicoljubnost. Vseskozi se je trudil, da bi pokazal na pomanjkljivosti slovenskega zdravstvenega sistema, ob tem pa je pokazal tudi mo\u017ene re\u0161itve. To ni bilo golo besedi\u010denje, temve\u010d jasen in iskren zapis, s katerim je \u017eelel dose\u010di le en cilj: izbolj\u0161ati zdravstveni sistem v korist ljudi.<\/p>\n

\u017dal ga je premalo ljudi sli\u0161alo. Poslu\u0161ali in sli\u0161ali smo ga bolj ali manj le kolegi in nekateri intelektualci, ki nimajo skritih motivov in ne igrajo zakulisnih iger.<\/p>\n

Pisal je vse do zadnjega in nikoli ni kazal, da je tudi sam bolnik, z resno boleznijo, z agresivnim zdravljenjem, ki je dan spremenilo v mra\u010den, pust in naporen, \u010deprav je zunaj za druge sijalo sonce.<\/p>\n

Umrl je v 65. letu starosti, mnogo prezgodaj. Nekateri bi rekli \u2013 mlad. Toda \u010de pogledamo vsa njegova dela, pesni\u0161ke zbirke, knji\u017ene uspe\u0161nice, strokovne \u010dlanke, nove metode zdravljenja, pou\u010devanje, urednikovanje stanovskega glasila Isis, lahko ugotovimo, da je Alojz Ihan je \u017eivel v resnici 280 let \u017eivljenja povpre\u010dnega Zemljana. Toliko se je v 65 letih nabralo njegovih del, lepih besed, strokovnih razmi\u0161ljanj in terapij.<\/p>\n

Alojz Ihan, znanstvenik, zdravnik, intelektualec, ki je \u0161iril nalezljivo vnemo, tako med mlaj\u0161e kolege in vse druge sodelavce. Bil je pronicljiv kritik dru\u017ebenih razmer, analiti\u010den, neposreden in iskren.<\/p>\n

V mojem srcu in mojih mislih bo ostal kot velik \u010dlovek, ki je bil vedno pripravljen prisko\u010diti na pomo\u010d, ne glede na svoje osebne stiske in zdravstvene te\u017eave, ki jih je imel v zadnjih letih.<\/p>\n

Ve\u010d kot pet let sta se s kolegom hematologom Samom Zverom trudila z uvedbo terapije CAR-T, ki bi tudi slovenskim bolnikom omogo\u010dila najnovej\u0161e in najbolj zahtevno zdravljenje v Sloveniji in o katerem sta govorila tako ponosno in z \u017earom. \u017dal mu zaradi administrativnih te\u017eav ni uspelo videti iskrenega nasmeha ozdravljenih ljudi. Verjamem, da njegov trud ni bil zaman in da bodo njegova dobra dela zapisana ali izgovorjena ostala kot zvezda severnica vsem dobronamernim ljudem.<\/p>\n

Nekdanji direktor zalo\u017ebe Beletrina, urednik Mitja \u010cander, njegov zalo\u017enik in prijatelj<\/p>\n

Alojz Ihan je bil nenavadna ptica slovenske literature, njegova pisava je bila izraz njegove samosvoje osebnosti, vedno zatopljene v refleksijo sveta in \u010dloveka v njem, a nikoli brez prefinjenega humorja, ki nam je sporo\u010dal, da so \u0161e tako neizpodbitne resnice tudi vsaj malo relativne. Bil je vsestranski ustvarjalec raznoterih \u017eanrov, od proze in poezije do esejistike.<\/p>\n

Ko se ozrem po tridesetletni Beletrinini zgodbi, se med prvimi spomnim na Lojzeta, na njegov roman Romanje za dva\u00a0… in psa, ki je zaznamoval na\u0161e za\u010detke, in seveda na njegovega Tihotapca, ki je iz\u0161el ob zadnjem knji\u017enem sejmu.<\/p>\n

Lojze je v pogosto vase zaprt literarni svet prina\u0161al sve\u017eino, neobremenjenost in posebno zavezanost literaturi, ki ni izhajala iz identitetnih, kaj \u0161ele kariernih vzgibov. Bil je zdravnik, ki je pisal, in pisatelj, ki je zdravil.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Vsaki\u010d, ko odide pesnik in pisatelj, njegove knjige dobijo novo \u017eivljenje. Ta stavek se vrine v misli vsaki\u010d,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":26214,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[8988,10801,3884,10469,10798,10803,10795,2955,10800,10799,4678,59,61,10796,62,37,58,60,38,10802,10794,10797],"class_list":{"0":"post-26213","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-alojz-ihan","9":"tag-beletrina","10":"tag-cankarjeva-zalozba","11":"tag-in-memoriam","12":"tag-insitut-za-mikrobiologijo-in-imunologijo","13":"tag-karantena","14":"tag-literatura","15":"tag-medicina","16":"tag-pesnik-in-pisatelj","17":"tag-pisatelj","18":"tag-poezija","19":"tag-republic-of-slovenia","20":"tag-republika-slovenija","21":"tag-salsa","22":"tag-si","23":"tag-slovene","24":"tag-slovenia","25":"tag-slovenija","26":"tag-slovenscina","27":"tag-tihotapec","28":"tag-v-spomin","29":"tag-zbirka-poezije"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116235546379073838","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/26213","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=26213"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/26213\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/26214"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=26213"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=26213"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=26213"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}