Leto\u0161njo zimo so bili sne\u017eni plazovi v Evropi doslej usodni za 126 ljudi, ka\u017eejo podatki evropskega zdru\u017eenja za opozarjanje pred plazovi (EAWS). Najve\u010d \u017ertev (32) so zabele\u017eili v Italiji, sledita Francija (31) in Avstrija (29). V Sloveniji so plazovi to sezono zahtevali tri \u017eivljenja, gre za hrva\u0161ke pohodnike, ki so oktobra umrli pod Toscem.<\/p>\n
Statistika za leto\u0161njo zimo na spletni strani EAWS vklju\u010duje \u017ertve sne\u017enih plazov, zabele\u017eene od 1. oktobra lani. Ve\u010dino so jih na\u0161teli v Alpah, nekaj pa tudi drugod, denimo v Karpatih. Med 18 \u010dlanicami EAWS, med katerimi je s svojo agencijo za okolje (Arso) tudi Slovenija, so bili plazovi leto\u0161njo zimsko sezono najbolj smrtonosni za pohodnike v italijanskih gorah, kjer jih je umrlo 32. Sledijo Francija z 31, Avstrija z 29 in \u0160vica s 15 \u017ertvami.<\/p>\n
Pred Slovenijo, kjer so to sezono v oktobrski nesre\u010di pod Toscem v Julijskih Alpah umrli trije ljudje in je na sedmem mestu, sta \u0161e \u0160panija z osmimi in Slova\u0161ka s \u0161estimi \u017ertvami. Zimska sezona \u0161e ni kon\u010dana, a je dosedanje \u0161tevilo smrtnih \u017ertev \u017ee precej visoko. V zadnjih desetih letih je namre\u010d zaradi sne\u017enih plazov le v sezoni 2017\/2018 umrlo ve\u010d ljudi – 147. Eden od razlogov za to po navedbah strokovnjakov ti\u010di v podnebnih spremembah, saj vi\u0161je temperature vplivajo na trdnost snega v razli\u010dnih obdobjih, pi\u0161e nem\u0161ka tiskovna agencija dpa. Vlogo pri porastu imajo tudi turni smu\u010darji, ki jih je vse ve\u010d in ki zaradi smu\u010danja na nevarnih obmo\u010djih neredko sami spro\u017eijo plazove.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Leto\u0161njo zimo so bili sne\u017eni plazovi v Evropi doslej usodni za 126 ljudi, ka\u017eejo podatki evropskega zdru\u017eenja za…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":26838,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[65,66,37,38,5312],"class_list":{"0":"post-28301","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-evropa","8":"tag-europe","9":"tag-evropa","10":"tag-slovene","11":"tag-slovenscina","12":"tag-sta"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116246057045329275","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/28301","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=28301"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/28301\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/26838"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=28301"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=28301"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=28301"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}