{"id":284590,"date":"2026-11-02T12:37:12","date_gmt":"2026-11-02T12:37:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/284590\/"},"modified":"2026-11-02T12:37:12","modified_gmt":"2026-11-02T12:37:12","slug":"kako-zveni-knjizevnost-kot-spomin-tudi-na-tiste-ki-so-odsli","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/284590\/","title":{"rendered":"Kako zveni knji\u017eevnost? Kot spomin \u2013 tudi na tiste, ki so od\u0161li."},"content":{"rendered":"<p><a id=\"preferredSourceBanner\" href=\"https:\/\/www.rtvslo.si\/kultura\/drugo\/kako-zveni-knjizevnost-kot-spomin-tudi-na-tiste-ki-so-odsli\/javascript:void(0)\" target=\"_blank\" class=\"d-none align-items-center justify-content-between rounded my-3\" style=\"padding: 10px 15px;\" rel=\"nofollow noopener\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/img.rtvslo.si\/_static\/novi\/img\/ico-google.svg\" class=\"flex-shrink-0 mr-3\" aria-hidden=\"true\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>Sli\u0161imo izvirne, \u010deprav nezanesljive zgodbe prepovedovalcev nigerijsko-britanske pisateljice Helen Oyeyemi, pa bole\u010de in lepe spomine bolgarskega pisatelja Georgija Gospodinova ter zanimiva soo\u010denja z mrtvimi v literaturi angle\u0161kega avtorja Johna Bergerja. Objavljamo tudi sve\u017eo poezijo Radharani Pernar\u010di\u010d in se spominjamo avstrijskega mojstra Hermanna Brocha.<\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/67117202.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/67117202.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/67117202.jpg\" title=\"Nagrajena pisateljica Helen Oyeyemi, fotografirana januarja 2021. Foto: Wikimedia Commons\/H-minus\" alt=\"Nagrajena pisateljica Helen Oyeyemi, fotografirana januarja 2021. Foto: Wikimedia Commons\/H-minus\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tNagrajena pisateljica Helen Oyeyemi, fotografirana januarja 2021. Foto: Wikimedia Commons\/H-minus<\/p>\n<p>&#8220;Sovra\u017eim jih,&#8221; je rekla. Sedla je na kuhinjska tla, z zme\u010dkanim telegramom v naro\u010dju.<\/p>\n<p>Hi\u0161a na Barton Roadu v Dovru v romanu Bela je za copranje nigerijsko-britanske pisateljice Helen Oyeyemi ni le prizori\u0161\u010de dogajanja, temve\u010d tudi ena od pripovedovalk. Staro dru\u017einsko hi\u0161o je pred desetletji s svojim strahom in sovra\u0161tvom do tujega zaznamovala prababica Anna, ki postane sovra\u017ena do gostov in priseljencev. V njej odra\u0161\u010da Miranda Silver, mlada \u017eenska z motnjo hranjenja, imenovano pica, ki po nasilni smrti matere na Haitiju vse bolj prevzema poteze svojih umrlih prednic. Ko se zaljubi v Ore, \u0161tudentko nigerijskega rodu, se nasilje v hi\u0161i stopnjuje, Miranda pa nato izgine in za seboj pu\u0161\u010da le drobce sledi.<\/p>\n<p>Pripoved si delijo trije nezanesljivi pripovedovalci: Mirandin brat dvoj\u010dek Eliot, njena ljubezen Ore in hi\u0161a sama; v romanu se prvine gotskega grozljivega romana prepletajo z obravnavo rasizma. Bela je za copranje je tretji roman Helen Oyeyemi, rojene leta 1984 v Ibadanu v Nigeriji, ki je odra\u0161\u010dala v Londonu. Za leta 2009 objavljeni roman je leta 2010 prejela nagrado Somerseta Maughama. V sloven\u0161\u010dino ga je prevedla Anja Radaljac (Litera, 2024). <\/p>\n<p>V Literarnem nokturnu odlomek besedila interpretira Tina Resman, re\u017eija \u0160pela Kravogel. Posneto 2026.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tHelen Oyeyemi: Bela je za copranje<\/p>\n<p>Vrt je bil njegovo drugo mo\u017eno \u017eivljenje, njegov glas in vse zamol\u010dano. <\/p>\n<p>Bolgarski pisatelj Georgi Gospodinov je eno najodmevnej\u0161ih imen sodobne evropske knji\u017eevnosti. Leta 1968 rojeni Gospodinov je najprej pisal poezijo, danes pa je eden najpomembnej\u0161ih evropskih prozaistov; njegova dela so prevajana in nagrajevana po vsem svetu. Pozornost bralcev in kritikov je vzbudil \u017ee s proznim prvencem Naravni roman, ki je iz\u0161el leta 1999. Leta 2011 je iz\u0161el roman Fizika \u017ealosti, ki je bil v Bolgariji razgla\u0161en za roman leta. Za leta 2020 objavljeni roman \u010casovno zakloni\u0161\u010de, v katerem je izvirno obravnaval temi preteklosti in prihodnosti, je prejel presti\u017enega angle\u0161kega bookerja in italijansko strego. <\/p>\n<p>Pri Cankarjevi zalo\u017ebi je lani iz\u0161la zbirka kratkih zgodb Georgija Gospodinova z naslovom In druge zgodbe, pri Beletrini pa nedavno prevod romana Vrtnar in smrt, ki je v izvirniku iz\u0161el lani. Knjiga je zelo osebna in pretresljiva pripoved o tem, kako je pisatelj do\u017eivljal umiranje in smrt o\u010deta, v kateri pa ne manjka tudi humorja. Vsa dela Georgija Gospodinova je v sloven\u0161\u010dino prevedel Borut Omerzel.<\/p>\n<p>V lanskem intervjuju za Program Ars je Georgi Gospodinov o romanu med drugim povedal: <\/p>\n<p>&#8220;Knjigo serm napisal na roko, in to v celoti; to je bila prva knjiga, prvi roman, ki sem ga v celoti napisal na roko. Zaradi pisanja z roko je bilo vse skupaj zelo osebno, hkrati pa je bilo zaradi tega zame vse skupaj \u2013 paradoksalno \u2013 la\u017eje. Ko sem za\u010del pisati to knjigo, sem si, ko sem sedel ob o\u010detovi postelji, v zvezek za\u010del zapisovati. Takrat sploh nisem pomislil na to, da pi\u0161em knjigo;  sku\u0161al sem samo ohraniti tisto, kar mi je zapu\u0161\u010dal umirajo\u010di o\u010de, njegovo izro\u010dilo \u2013 njegov svet, njegove kretnje, vse to je bilo takrat zame zelo pomembno. <\/p>\n<p>Pravzaprav sem sku\u0161al pisati ne samo o svojem o\u010detu, o njegovem umiranju, pisal sem o celotni generaciji ljudi, rojenih v poznih \u0161tiridesetih letih, po drugi svetovni vojni, in o njihovem \u017eivljenju v obdobju socializma. Zato je knjiga tudi nekak\u0161en portret te generacije.&#8221;<\/p>\n<p>V Literarnem nokturnu nekaj poglavij iz knjige interpretira dramski igralec Matej Puc. Re\u017eiral je Klemen Markov\u010di\u010d. Oddajo smo posneli oktobra 2026.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tPrejemnik nagrade vilenica Georgi Gospodinov: Ko ustvari\u0161 vrt in napi\u0161e\u0161 knjigo, je to nekaj, kar bo ostalo, ko te ne bo ve\u010d<\/p>\n<p>\u010clovek je tam umrl, je rekel, kaj bi lahko bilo naravneje, kot da je to ozna\u010deno?<\/p>\n<p>Petega novembra bi sto let dopolnil angle\u0161ki pisatelj, kritik John Berger. Umrl je leta 2017. Najbolj znan je po svojem delu Na\u010dini gledanja iz leta 1972, istega leta je za eksperimentalni roman z naslovom G. prejel Bookerjevo nagrado. <\/p>\n<p>Leta 2005 je objavil knjigo Tukaj se sre\u010dava. V njej prvoosebni pripovedovalec opisuje svoja soo\u010denja z mrtvimi, ki jih tako ali druga\u010de sre\u010duje po razli\u010dnih evropskih mestih. V Lizboni sre\u010da mater, ki sedi na klopi v parku in se smeje kot \u0161olarka. Na krakovskem trgu prepozna Kena, najpomembnej\u0161o osebo v svojem \u017eivljenju med enajstim in sedemnajstim letom. Na Poljskem v hi\u0161i prijatelja Mireka naleti na dve zgodbi, ki sta nenavadno povezani: zgodbo jelenovih rogov in nem\u0161kega vojaka med drugo svetovno vojno. <\/p>\n<p>Odlomek je prevedel Matej Juh, interpret je bil Primo\u017e Pirnat, re\u017eirala je \u0160pela Kravogel. Literarni nokturno smo posneli leta 2019.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/65370579_h_02021605.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/65370579_h_02021605.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/65370579_h_02021605.jpg\" title=\"John Berger. Foto: EPA\" alt=\"John Berger. Foto: EPA\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tJohn Berger. Foto: EPA<\/p>\n<p>Kak\u0161na igla je stkala to zemljo? \/ Kak\u0161en um je spletel te potoke?<\/p>\n<p>Radharani Pernar\u010di\u010d je pesnica, plesalka, koreografinja in kulturna antropologinja. Doslej je objavila tri knjige poezije. Njeno pesni\u0161ko govorico zaznamujejo izrazita senzori\u010dnost, telesnost in rahlo\u010dutnost, vseeno pa ni brez ostrine, kadar razgalja nevralgije ali domnevne samoumevnosti dru\u017ebenega vsakdana. Izbor njene nove poezije nas popelje na popotovanje skozi tujo pokrajino \u017eivljenja, v kateri se posameznik s\u010dasoma zave, da so vse identitete in maske za\u010dasne, da \u010das neustavljivo te\u010de in da smo tudi mi sami predvsem \u2013 gibanje.<\/p>\n<p>Pesmi Radharani Pernar\u010di\u010d v Literarnem nokturnu interpretira Gaja Fila\u010d, re\u017eiser je Klemen Markov\u010di\u010d. Posneto 2026.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/65152516_9789616699358-bull-roarer.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/65152516_9789616699358-bull-roarer.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/11\/65152516_9789616699358-bull-roarer.jpg\" title=\"Radharani Pernar\u010di\u010d: Bull-roarer\" alt=\"Radharani Pernar\u010di\u010d: Bull-roarer. Foto: LUD \u0160erpa\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tRadharani Pernar\u010di\u010d: Bull-roarer. Foto: LUD \u0160erpa<\/p>\n<p>Velik je strah \u010dloveka, ki se ov\u00e9 svoje samote in be\u017ei pred svojim lastnim spominom.<\/p>\n<p>Hermann Broch, avstrijski pisatelj judovskega rodu, se je rodil 1. novembra 1886 na Dunaju, umrl pa 30. maja 1951 v Connecticutu v Zdru\u017eenih dr\u017eavah. \u0160tudiral je na Dunaju. Leta 1938, po nem\u0161ki priklju\u010ditvi Avstrije, so ga aretirali, kmalu pa je prek Velike Britanije emigriral v Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike. Broch je eden izmed za\u010detnikov modernega eksperimentalnega romana, celo z elementi postmodernega. Sku\u0161al je zdru\u017eevati pripovedni\u0161tvo z znanostjo, analiziral je sodobnost, razpad tradicionalnih vrednot, ukvarjal se je z metafiziko \u010dlovekovega bivanja.<\/p>\n<p>Tadeja \u0160ergan je leta 2021 v Literarnem ve\u010deru predstavila Brochovo \u017eivljenjsko pot in njegovo izjemno ustvarjanje. V oddajo je vklju\u010dila odlomke iz romanov Vergilova smrt in Nedol\u017ene\u017ei (oba je prevedel Jo\u017ee Udovi\u010d) ter Mese\u010dniki v prevodu \u0160tefana Vevarja. Interpret je bil Ale\u0161 Vali\u010d, re\u017eirala je Sa\u0161ka Rakef.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\tSpored literarnih oddaj od 1. do 7. novembra 2026<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tNedelja, 1. november<br \/>Humoreska tega tedna \u2013 14.05 (Ars) <br \/>Nikolaj V. Gogolj: Mrtve du\u0161e<\/p>\n<p>Spomini, pisma in potopisi \u2013 19:30 (Ars)<br \/>Tone Pav\u010dek: Dvoje \u017eivih<\/p>\n<p>Literarni portret \u2013 22:05 (Ars)<br \/>Nicolas Boileau-Despr\u00e9aux &#8211; ob 390. obl. rojstva<\/p>\n<p>Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)<br \/>Georgi Gospodinov: Vrtnar in smrt<\/p>\n<p>Ponedeljek, 2. november<br \/>Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)<br \/>John Berger: Tukaj se sre\u010dava &#8211; ob 100. obl. rojstva<\/p>\n<p>Torek, 3. november<br \/>Literarni ve\u010der \u2013 18:00 (Ars)<br \/>Hermann Broch \u2013 ob 140. obletnici rojstva<\/p>\n<p>Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)<br \/>Radharani Pernar\u010di\u010d: Vse polno poti<\/p>\n<p>Sreda, 4. november<br \/>Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)<br \/>Andra\u017e Poli\u010d: Ni ve\u010d isto<\/p>\n<p>\u010cetrtek, 5. november<br \/>Literarni ve\u010der \u2013 21.05 (Prvi)<br \/>George Orwell: Burmanski dnevi<\/p>\n<p>Literarni nokturno <br \/>Xi Chuan: Pesmi <\/p>\n<p>Petek, 6. november<br \/>Literarni nokturno \u2013 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)<br \/>Karel Hynek M\u00e1cha: Pesmi &#8211; ob 190. obl. smrti<br \/>Sobota, 7. november<br \/>Izbrana proza \u2013 18:00 (Ars)<br \/>Jan Morris: Ciao, Carpaccio!<\/p>\n<p>Literarni nokturno \u2013 23:00 (Ars) in 23.05 (Prvi)<br \/>Goran Vojnovi\u0107: \u0160um \u010de\u0161nje<\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google Sli\u0161imo izvirne, \u010deprav nezanesljive zgodbe prepovedovalcev nigerijsko-britanske pisateljice Helen Oyeyemi, pa&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":284591,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[114,65494,524,4678,62,37,58,60,38,65495,65496,115],"class_list":["post-284590","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-entertainment","tag-evropska-knjizevnost","tag-literarni-nokturno","tag-poezija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-sodobna-knjizevnost","tag-spomin-in-smrt","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117546886596635656","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/284590","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=284590"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/284590\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/284591"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=284590"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=284590"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=284590"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}