Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v najnovej\u0161em tedenskem pregledu izpostavlja nepri\u010dakovano slab za\u010detek leta za slovensko industrijo, ob tem pa opozarja tudi na pomembne premike pri uvoznih cenah in globalnih inflacijskih gibanjih. Analiza, ki temelji na podatkih Statisti\u010dnega urada RS in Eurostata, ka\u017ee na ve\u010dplastne spremembe v gospodarstvu, zlasti v tehnolo\u0161ko zahtevnej\u0161ih segmentih.<\/p>\n
Na GZS poudarjajo, da je bila skupna industrijska proizvodnja januarja 2026 medletno ni\u017eja za 3 odstotke, pri \u010demer so k padcu prispevale vse klju\u010dne dejavnosti, od rudarstva do predelovalne industrije. \u201eMedletni padec industrijske proizvodnje v Sloveniji je januarja zna\u0161al 3 odstotke, pri \u010demer so upadle tako dejavnosti rudarstva kot energetike in predelovalne dejavnosti,\u201c so navedli.<\/p>\n
Posebej izpostavljajo izrazit zdrs v visoko tehnolo\u0161kih dejavnostih. \u201eProizvodnja visoko tehnolo\u0161ko zahtevnih proizvodov je bila v obdobju zadnjih treh mesecev ni\u017eja za desetino, januarski padec pa je bil najve\u010dji v zadnjih 29 mesecih,\u201c so opozorili. Ta segment, ki vklju\u010duje zdravila, letalsko industrijo ter elektronske in opti\u010dne izdelke, predstavlja enega klju\u010dnih nosilcev dodane vrednosti.<\/p>\n
Ob tem dodajajo, da se je Slovenija uvrstila med dr\u017eave z najve\u010djim padcem industrijske proizvodnje v EU. \u201eSlovenija je bila januarja med petimi dr\u017eavami EU z najve\u010djim padcem proizvodnje, medtem ko so nekatere dr\u017eave, kot so \u010ce\u0161ka, Francija in Avstrija, bele\u017eile rast,\u201c so izpostavili. Kot vir navajajo podatke Statisti\u010dnega urada RS in Eurostata.<\/p>\n
Dolgotrajen padec uvoznih cen<\/p>\n
V drugem delu pregleda na GZS opozarjajo na nadaljevanje izrazitega padanja uvoznih cen, ki traja \u017ee skoraj tri leta. \u201eUvozne cene proizvodov so januarja na letni ravni upadle za 2,7 odstotka, kar predstavlja \u017ee 33. zaporedni medletni padec,\u201c so zapisali.<\/p>\n
Padec cen se je po njihovih navedbah \u0161e pospe\u0161il, zlasti zaradi gibanj na globalnih trgih. \u201ePospe\u0161en padec uvoznih cen iz dr\u017eav zunaj evrskega obmo\u010dja pripisujemo mo\u010dnej\u0161emu evru in ve\u010djemu uvozu cenovno ugodnega blaga s Kitajske in Indije,\u201c so navedli. Posebej izpostavljajo tudi pocenitev farmacevtskih surovin, ki so se na letni ravni pocenile za 8 odstotkov.<\/p>\n
Ob tem opozarjajo, da so se v energetiki pojavila nasprotna gibanja. \u201eUvozne cene v energetiki so se zvi\u0161ale za 12 odstotkov, kar povezujemo z vi\u0161jimi veleprodajnimi cenami elektri\u010dne energije v regiji,\u201c so pojasnili. Vir podatkov je Statisti\u010dni urad RS.<\/p>\n
Kitajska inflacija na najvi\u0161ji ravni v treh letih<\/p>\n
GZS v analizi izpostavlja tudi dogajanje na Kitajskem, ki ima pomemben vpliv na globalne cenovne tokove. \u201eCene \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din na Kitajskem so februarja porasle za 1,3 odstotka, kar je najvi\u0161ja rast v zadnjih treh letih,\u201c so zapisali.<\/p>\n
Rast cen pripisujejo predvsem sezonskim dejavnikom in pove\u010dani potro\u0161nji. \u201eK rasti cen je pomembno prispeval u\u010dinek kitajskega novega leta, ki je spodbudil potro\u0161njo in povzro\u010dil ob\u010dutno podra\u017eitev letalskih prevozov,\u201c so pojasnili. Ob tem izpostavljajo tudi mo\u010dno rast cen zlata in posledi\u010dno zlatnine.<\/p>\n
Posebno pozornost namenjajo jedrni inflaciji. \u201eJedrna inflacija je februarja dosegla 1,8 odstotka, kar je najvi\u0161ja raven po za\u010detku leta 2019,\u201c so navedli, ob tem pa opozorili tudi na rast cen hrane, storitev in gospodinjskih dobrin.<\/p>\n
Analiza GZS tako nakazuje kombinacijo ohlajanja industrijske aktivnosti v Sloveniji in hkratnih sprememb v globalnem cenovnem okolju, ki bodo po ocenah vplivale tudi na prihodnje gospodarske tokove.<\/p>\n
Povezani \u010dlanki: <\/p>\n
Navigacija prispevka<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) v najnovej\u0161em tedenskem pregledu izpostavlja nepri\u010dakovano slab za\u010detek leta za slovensko industrijo, ob tem…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":28475,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[81,82,173,11525,2780,84,83,62,37,58,60,38,90],"class_list":{"0":"post-28474","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-business","9":"tag-economic","10":"tag-gospodarstvo","11":"tag-gzs","12":"tag-industrija","13":"tag-poslovni","14":"tag-poslovni-svet","15":"tag-si","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenia","18":"tag-slovenija","19":"tag-slovenscina","20":"tag-tehnologija"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116246922019833647","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/28474","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=28474"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/28474\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/28475"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=28474"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=28474"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=28474"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}