![\"\u010cez](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/2800953.width-660.format-webp.webp.webp\")
<\/p>\nDars bo danes odprl novo vhodno cev predora Karavanke, ki jo je gradil tur\u0161ki Cengiz. Promet po njej bo stekel v petek, nato pa se bo za\u010dela obnova sedanje cevi. Pred odprtjem smo se pogovarjali s predsednikom uprave Darsa Andrejem Ribi\u010dem.<\/p>\n
Kaj pomeni odprtje nove cevi predora Karavanke za Dars in\u00a0za Slovenijo?<\/p>\n
Odprtje nove cevi predora Karavanke je za Dars in za Slovenijo zelo pomemben infrastrukturni mejnik. To je eden klju\u010dnih prometnih projektov na slovenskem avtocestnem omre\u017eju in pomembna izbolj\u0161ava na enem najbolj obremenjenih mednarodnih koridorjev med severom in jugom Evrope. Projekt simbolizira tudi \u0161ir\u0161o razvojno ambicijo dru\u017ebe Dars. Na\u0161e poslanstvo je upravljati, razvijati in \u0161iriti avtocestno omre\u017eje, ki meri pribli\u017eno 625 kilometrov, v prihodnjih letih pa ga \u017eelimo skupaj z novimi odseki, raz\u0161iritvami in modernizacijami pribli\u017eati obsegu okoli 800 kilometrov sodobne infrastrukture. Dars je pri tem kriti\u010dna infrastruktura dr\u017eave in pri\u010dakujemo, da bo ta status tudi formalno potrjen v kratkem. Na\u0161e delo namre\u010d neposredno vpliva na mobilnost ljudi, gospodarsko konkuren\u010dnost in razvoj celotne dr\u017eave.<\/p>\n
Kdaj se bo za\u010del promet\u00a0po novi cevi?<\/p>\n
Promet po novi cevi predora Karavanke v smeri Avstrije bo stekel v petek, 20. marca, ob 9. uri zjutraj. Najprej bo promet potekal enosmerno iz Slovenije proti Avstriji, promet po nasprotni smeri pa bo potekal po dosedanji cevi. Dvosmerni promet v novi cevi se bo predvidoma za\u010del z enotedenskim zamikom.<\/p>\n
Ali je treba kon\u010dati \u0161e kak\u0161na dela?<\/p>\n
Ne. Vsa gradbeno obrtni\u0161ka in in\u0161talacijska dela so kon\u010dana v celotnem predoru. Izvesti je treba \u0161e dolo\u010dena testiranja na avstrijski strani predora, ki bodo kon\u010dana predvidoma v enem tednu.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010cez tri leta bo promet potekal po obeh ceveh predora Karavanke, je povedal predsednik uprave Darsa Andrej Ribi\u010d. Foto Jo\u017ee Suhadolnik<\/p>\n
Swietelsky je z avstrijske strani pri\u0161el do slovenske meje septembra leta 2021, Cengiz dve leti in pol pozneje. Projekt se je za\u010del z velikimi zamudami zaradi dolgotrajnih postopkov v javnem naro\u010danju in epidemije koronavirusa. Kaj ste se v Darsu kot investitorju nau\u010dili na primeru tega projekta?<\/p>\n
Dars je kot investitor spremljal projekt in zagotavljal, da so dela potekala po na\u010drtu. Pri tako zahtevnih projektih je klju\u010dna jasna projektna dokumentacija, natan\u010dno upravljanje \u010dasovnice ter obvladovanje stro\u0161kov. Tako ravnamo tudi pri vseh drugih novih projektih, pri katerih pozorno obvladujemo tveganja in skrbimo za pravo\u010dasno izvedbo. V zadnjih letih smo sicer mo\u010dno pove\u010dali investicijski cikel. Samo v zadnjih letih smo v razvoj in obnovo avtocestnega omre\u017eja investirali rekordno veliko sredstev, v zadnjih dveh letih pa skupaj \u017ee ve\u010d pol milijarde evrov. S tem intenzivno zmanj\u0161ujemo razvojni zaostanek, ki je nastal v preteklosti.<\/p>\n
Kaj bi izpostavili glede same gradnje in tehni\u010dne zahtevnosti?<\/p>\n
Gradnja predora Karavanke je bila tehni\u010dno zelo zahtevna. Predor poteka skozi geolo\u0161ko raznovrstno obmo\u010dje, kjer so se izvajalci sre\u010devali z zelo zahtevnimi in razli\u010dnimi kamninskimi strukturami, prelomnimi conami in tudi z vdori vode. Tak\u0161ne razmere zahtevajo nenehno prilagajanje tehnologije izkopa in dodatne varnostne ukrepe. Kljub temu je projekt uspe\u0161no napredoval, kar potrjuje visoko raven znanja in izku\u0161enj vseh sodelujo\u010dih strokovnjakov.<\/p>\n
Posebej je treba poudariti tudi vidik varnosti. Pri tako zahtevnem in dolgotrajnem gradbenem projektu je zelo pomembno, da so bili varnostni standardi ves \u010das na najvi\u0161ji ravni, zato nas posebej veseli, da je gradnja potekala brez huj\u0161ih nesre\u010d. To je rezultat odgovornega dela izvajalcev, nadzora in vseh strokovnjakov, ki so sodelovali pri projektu.<\/p>\n
Pomembno je tudi, da tak\u0161ni projekti mo\u010dno vplivajo na slovensko gospodarstvo. Na nekaterih infrastrukturnih projektih sodeluje tudi ve\u010d kot 50 doma\u010dih podizvajalcev, zato investicije Darsa neposredno prispevajo h gospodarski aktivnosti in rasti slovenskega BDP.<\/p>\n
Gradbeni\u0161tvo ima najve\u010dji multiplikator med vsemi panogami. \u010ce je izvajalec doma\u010de podjetje, je multiplikator ve\u010dji, kot \u010de je izvajalec iz tujine. Je za Dars kot naro\u010dnika pomembno, ali je podjetje doma\u010de ali tuje?<\/p>\n
Na\u0161a \u017eelja v javnem naro\u010danju je, da dobimo \u010dim bolj\u0161ega in \u010dim bolj usposobljenega izvajalca. \u017delimo si tudi, da v Sloveniji dobimo izvajalce, ki znajo opraviti vsa dela. V preteklosti smo uni\u010dili velika gradbena podjetja, kot sta SCT in Primorje. Te dru\u017ebe so obvladovale tehnologijo in in\u017eeniring gradnje ter imele opremo. Zdaj se spet vzpostavlja nekaj podjetij, ki bodo sposobna narediti taka dela.<\/p>\n
Kolektor Construction zaklju\u010duje gradnjo drugega tira, kjer je pridobil reference, znanje in tehnologijo za predorogradnjo. Po 20 letih je slovensko podjetje zgradilo viadukt po zahtevni prostokonzolni gradnji. Tudi tretja os prina\u0161a predore in viadukte. Kaj pomeni za Dars, da ima slovensko podjetje tovrstne reference?<\/p>\n
Za naro\u010dnika je pomembno, da ima na trgu ve\u010d usposobljenih izvajalcev, ki lahko konkurirajo na velikih infrastrukturnih projektih. \u010ce slovenska podjetja pridobijo znanje, reference in tehnologijo za gradnjo zahtevnih objektov, kot so predori in viadukti, to pove\u010duje njihovo sposobnost za konkuriranje na razpisih in s tem dodatno pripomore k razvoju doma\u010de gradbene industrije.<\/p>\n
Projektov bo \u0161e kar nekaj?<\/p>\n
Tako je. Kot omenjeno, na\u010drtujemo, da bomo avtocestno omre\u017eje raz\u0161irili na okoli 800 kilometrov. Pred nami so veliki objekti. \u010caka nas tretja razvojna os na jugu in kon\u010danje tretje razvojne osi na severu. Na\u010drtujemo tudi povezavo med Jel\u0161anami in Postojno. Pred nami je torej \u0161e veliko del. Pomembno je, da imamo tudi doma dru\u017ebe, ki so sposobne opravljati taka dela, predvsem tudi dalj\u0161e viadukte in predore.<\/p>\n
Dr\u017eava je po dolgotrajnih postopkih javnega naro\u010danja za gradnjo nove karavan\u0161ke cevi spremenila nekatera pravila javnega naro\u010danja in revizije, da so postopki hitrej\u0161i. Tudi na Darsu ste vstopili v dvofazni postopek, pri \u010demer najprej preverite sposobnosti, v drugi fazi je odlo\u010dilna cena. Ali je danes javno naro\u010danje hitrej\u0161e kot v preteklosti?<\/p>\n
Dvostopenjski postopek pomeni, da se lahko za\u010dnemo prej pripravljati in da prej izlo\u010dimo podjetja, ki niso primerna. V drugi fazi pa med podjetji, ki jim je priznana sposobnost, odlo\u010da samo \u0161e cena. To za nas pomeni bolj transparenten in hitrej\u0161i postopek. V takih primerih ne pri\u010dakujemo prito\u017eb.<\/p>\n
Se je tako tudi izkazalo?<\/p>\n
To se je izkazalo kot pozitivno. Res pa je, da \u0161e vedno imamo te\u017eave. Slovenija je majhna dr\u017eava in ponudniki se sami dogovarjajo, kje bodo nastopali. To nas moti in proti temu se tudi bojujemo. Upam, da bo konkurenca tujih podjetij dobrodo\u0161la.<\/p>\n
Cengiz se je potegoval tudi za druge Darsove projekte. Ga pri\u010dakujete \u0161e na katerem?<\/p>\n
Dars kot naro\u010dnik vse infrastrukturne projekte oddaja v postopkih javnega naro\u010danja, ki so odprti za vse usposobljene izvajalce. \u010ce podjetje izpolnjuje pogoje in odda konkuren\u010dno ponudbo, lahko sodeluje v postopkih javnega naro\u010danja tako kot vsi drugi ponudniki.<\/p>\n
![\"Obnova](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/2801091.width-660.format-webp.webp.webp\")
<\/p>\n
Obnova obstoje\u010de cevi bo trajala tri leta.\u00a0FOTO:\u00a0\u00a0Jo\u017ee Suhadolnik<\/p>\n
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratu\u0161ek pravi, da imamo s tur\u0161kimi izvajalci na Karavankah dobre izku\u0161nje, slab\u0161e so bile na drugem tiru. Kako ste vi videli Cengiz?<\/p>\n
Vklju\u010dil sem se sredi projekta in na dolo\u010deni to\u010dki smo imeli s Cengizom te\u017eave v razumevanju in komunikaciji. Vendar me veseli, da smo predvsem z lastnikom in direktorji vzpostavili zaupanje. Od takrat je sodelovanje potekalo nemoteno, skladno s \u010dasovnico in pogodbenimi zahtevami ter varnostnimi standardi. Tako da smo bili s podjetjem Cengiz zadovoljni. Nekaj \u010dasa sem delal v Tur\u010diji in poznam tur\u0161ko mentaliteto, kar je pripomoglo k u\u010dinkovitemu sodelovanju z njimi in uspe\u0161nemu zaklju\u010dku projekta.<\/p>\n
Pogodbena vrednost projekta se je pove\u010dala z 98,5 milijona na 114,9 milijona evrov. Je to zdaj kon\u010dna vrednost?<\/p>\n
Sedanja pogodbena vrednost projekta zna\u0161a 114,9 milijona evrov. Glavnina pove\u010danja vrednosti je posledica podra\u017eitev materialov, energentov in gradbenih storitev med epidemijo covida-19 ter po za\u010detku vojne v Ukrajini, ko so se razmere na trgu mo\u010dno spremenile. Preostali del pove\u010danja je povezan z nekaterimi dodatnimi deli in prilagoditvami med gradnjo. Tak\u0161ne prilagoditve so pri velikih infrastrukturnih projektih razmeroma obi\u010dajne, saj se projekt skozi ve\u010dletno izvedbo prilagaja dejanskim razmeram na trgu in na terenu.<\/p>\n
Pogodbeni rok po osnovni pogodbi se je iztekel 30. marca 2025. Aneks \u0161tevilka 5., podpisan 31. julija 2025, je podalj\u0161al gradnjo na 86 mesecev. Ali je bil aneks podpisan na pogodbo, ki formalno ni ve\u010d veljala?<\/p>\n
Aneks je bil podpisan v okviru \u0161e vedno veljavnega pogodbenega razmerja med naro\u010dnikom in izvajalcem ter je pravno urejal podalj\u0161anje roka zaradi okoli\u0161\u010din, ki so vplivale na potek gradnje. Pri tako kompleksnih projektih je obi\u010dajno, da se pogodbeni roki prilagajajo dejanskemu poteku del, pri \u010demer se nastale spremembe uredijo z aneksi.<\/p>\n
Kak\u0161en je na\u010drt za obnovo dosedanje cevi?<\/p>\n
Po preusmeritvi vsega prometa v novo cev se bo za\u010dela celovita obnova dosedanje cevi. Ta vklju\u010duje prenovo vozi\u0161\u010da, nadgradnjo varnostnih sistemov, prezra\u010devanja, elektro-strojne opreme in vseh drugih elementov, ki so potrebni za izpolnjevanje sodobnih varnostnih standardov za predore. Pri obnovi bo odstranjena oziroma poru\u0161ena in nadome\u0161\u010dena celotna betonska konstrukcija predora, oba predora pa bosta dodatno povezana z novimi pre\u010dnimi prehodi, ki bodo bistveno izbolj\u0161ali varnost v primeru izrednih dogodkov.<\/p>\n
Kdaj bo stekel promet\u00a0po obeh ceveh?<\/p>\n
Po na\u0161ih na\u010drtih naj bi se to zgodilo leta 2029, ko bosta obe cevi predora dokon\u010dno urejeni in pripravljeni za uporabo.<\/p>\n
Kdaj pri\u010dakujete za\u010detek del na primorski vpadnici?<\/p>\n
Smo v fazi izbora izvajalca. Spomladi na\u010drtujemo podpis pogodbe, nato pa bo mogo\u010de dolo\u010diti natan\u010den za\u010detek gradnje.<\/p>\n
Kako potekajo dela pri \u0161iritvi \u0161tajerske vpadnice?<\/p>\n
Dela na \u0161iritvi \u0161tajerske avtocestne vpadnice potekajo po na\u010drtih. To je eden od klju\u010dnih projektov za izbolj\u0161anje prometne preto\u010dnosti na obmo\u010dju Ljubljane, kjer je prometna obremenitev zelo velika. Projekt vklju\u010duje \u0161iritev avtoceste in prilagoditev priklju\u010dkov ter spremljajo\u010de infrastrukture. Zaklju\u010dek del predvidevamo v letu 2027.<\/p>\n
Tak\u0161ni projekti so del \u0161ir\u0161ega investicijskega cikla, v katerem poleg novogradenj intenzivno obnavljamo in \u0161irimo tudi obstoje\u010de odseke avtocest. S tem postopno moderniziramo omre\u017eje in zmanj\u0161ujemo razvojni zaostanek iz preteklih let. Moramo vedeti, da so bile na\u0161e avtoceste grajene v nekem drugem \u010dasu. Po \u0161iritvi Evropske unije je nastalo mo\u010dno trgovanje med vzhodom ter predvsem Italijo, Francijo in \u0160panijo, zato so na\u0161e ceste precej bolj obremenjene. Najbolj jih uni\u010dujejo te\u017eki tovornjaki.<\/p>\n
![\"Po](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/2801092.width-660.format-webp.webp.webp\")
<\/p>\n
Po letu 2029 naj bi bili tovrstni prizori preteklost. FOTO: Bla\u017e Samec<\/p>\n
Bi morali zvi\u0161ati cestnine?<\/p>\n
To ni v na\u0161i pristojnosti. Osebno pa menim, da bi morali po izgradnji drugega tira morali zvi\u0161ati cestnine za tovorni promet, saj so te v Sloveniji v primerjavi s sose\u0161\u010dino najcenej\u0161e. S tem bi preusmerili del tovornega prometa iz Luke Koper na \u017eeleznice.<\/p>\n
Ste si \u017ee nalo\u017eili aplikacijo za preverjanje veljavnosti e-vinjete?<\/p>\n
Da, aplikacijo uporabljam, saj omogo\u010da enostavno in hitro preverjanje veljavnosti e-vinjete. Tak\u0161ne digitalne re\u0161itve so pomemben del razvoja sodobnih cestninskih sistemov, ki uporabnikom omogo\u010dajo ve\u010djo preglednost in enostavnej\u0161o uporabo. Posebej dobra je informacija ob podalj\u0161anju vinjet za \u0161tiri mesece, saj lahko vsak posameznik enostavno preveri, do kdaj ima veljavno vinjeto. Prav tako lahko ob nakupu preveri pravilnost vnesene registracije in v primeru napake brez zapletov opravi popravek. V praksi to uporabnikom bistveno zmanj\u0161uje stres.<\/p>\n
Koliko prihodkov je Dars lani zbral z vinjetami in cestninami za tovorna vozila?<\/p>\n
Lani je Dars z vinjetami zbral 228 milijonov evrov, s cestninami za tovorna vozila 284 milijonov, prihodki od cestnine za predor Karavanke pa so zna\u0161ali 20 milijonov evrov. Skupaj torej 532 milijonov evrov. Pri tem je pomembno poudariti, da nam je v dru\u017ebi v zadnjih letih uspelo hkrati intenzivno investirati, pove\u010devati promet in prihodke ter izbolj\u0161evati pogoje za zaposlene, obenem pa nam je z optimizacijo procesov uspelo zni\u017eati stro\u0161ke nekaterih storitev in materialov. To se ka\u017ee tudi v rekordnih poslovnih rezultatih dru\u017ebe.<\/p>\n
Kako se bo na prihodkih poznalo \u0161tirimese\u010dno podalj\u0161anje veljavnosti vinjet?<\/p>\n
Kako bo ukrep vplival na prihodke, bomo videli po prvih rezultatih leto\u0161njega leta.<\/p>\n
V Darsu poudarjate tudi pomen ljudi, ki skrbijo za avtoceste. Kaj to pomeni v praksi?<\/p>\n
Vsak kilometer avtoceste je rezultat predanega dela \u0161tevilnih strokovnjakov, gradbenikov in na\u0161ih sodelavcev. Ponosen sem, ko vidim, da to, kar ustvarjamo, vsak dan slu\u017ei ljudem \u2013 voznikom, dru\u017einam, gospodarstvenikom in turistom. Infrastruktura ni samoumevna. V Darsu za varno, zanesljivo in sodobno mre\u017eo stojijo ljudje, ki ji vsak dan posve\u010dajo svoje znanje in trud. To je na\u0161 prispevek k bolj\u0161i, povezani in varni Sloveniji. Na to smo zelo ponosni. Med na\u0161imi sodelavci je tudi svetovni prvak v spretnostnem plu\u017eenju, kar je lep dokaz, da predanost, strokovnost in znanje na\u0161ih ekip niso samo besede, ampak tudi \u017eivi primer, kako usposobljeni in motivirani ljudje zagotavljajo vrhunske rezultate.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Dars bo danes odprl novo vhodno cev predora Karavanke, ki jo je gradil tur\u0161ki Cengiz. Promet po njej…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":28871,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[4553,731,1527,32,431,8265,35,31,34,36,11622,37,38,33],"class_list":{"0":"post-28870","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-andrej-ribic","9":"tag-avtocesta","10":"tag-dars","11":"tag-headlines","12":"tag-infrastruktura","13":"tag-karavanke","14":"tag-najpomembnejse-novice","15":"tag-news","16":"tag-novice","17":"tag-osrednje-novice","18":"tag-predor-karavanke","19":"tag-slovene","20":"tag-slovenscina","21":"tag-top-stories"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116249446639277380","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/28870","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=28870"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/28870\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/28871"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=28870"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=28870"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=28870"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}