{"id":29279,"date":"2026-03-18T16:17:07","date_gmt":"2026-03-18T16:17:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/29279\/"},"modified":"2026-03-18T16:17:07","modified_gmt":"2026-03-18T16:17:07","slug":"slovesno-odprli-drugo-cev-predora-karavanke-foto","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/29279\/","title":{"rendered":"Slovesno odprli drugo cev predora Karavanke #foto"},"content":{"rendered":"

Po petih letih in pol gradnje na slovenski strani so danes uradno odprli drugo cev osemkilometrskega avtocestnega predora Karavanke. Gre za enega najpomembnej\u0161ih infrastrukturnih projektov v Sloveniji v zadnjih letih, ki je stal 115 milijonov evrov brez DDV. “Gre za na\u0161 najmodernej\u0161i cestni predor, ki je del ene klju\u010dnih evropskih prometnih povezav,” je poudarila infrastrukturna ministrica Alenka Bratu\u0161ek. Leto\u0161nje leto je ozna\u010dila kar za leto predorov.<\/p>\n

Predor\u00a0Karavanke je pomemben del evropskega prometnega omre\u017eja in velja za enega najpomembnej\u0161ih infrastrukturnih projektov v Sloveniji v zadnjih letih.\u00a0Dograditev edinega enocevnega predora na slovenskem avtocestnem omre\u017eju je klju\u010dna za izbolj\u0161anje varnosti in preto\u010dnosti predora.<\/p>\n

Predsednik uprave Darsa Andrej Ribi\u010d je na za\u010detku poudaril, da je gradnja potekala v zahtevnih geolo\u0161kih razmerah z najsodobnej\u0161o tehnologijo.\u00a0“Druga cev predora Karavanke povezuje dr\u017eave, ljudi in gospodarstva, je simbol sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo ter pomemben prispevek k razvoju evropskega prometnega prostora,” je dejal.<\/p>\n

Bratu\u0161ek:\u00a0Znova dokazujemo, kako izvrstno Slovenija zna in zmore<\/p>\n

Nova cev se po besedah infrastrukturne\u00a0ministrice\u00a0Alenkr Bratu\u0161ek\u00a0pona\u0161a s \u0161tevilnimi prese\u017eki in je najsodobnej\u0161i predor v dr\u017eavi. “Znova dokazujemo, kako izvrstno Slovenija zna in zmore,” je poudarila. Dodala je, da lahko zadnje obdobje upravi\u010deno imenujemo leto predorov. Skupna dol\u017eina dokon\u010danih predorov, kamor je \u0161tela predore na trasi drugega tira in predore na trasi severnega dela tretje razvojne\u00a0osi, namre\u010d\u00a0zna\u0161a dobrih 32 kilometrov. “V tem mandatu vlade smo za investicije v prometno infrastrukturo namenili rekordnih sedem milijard evrov. Samo letos ve\u010d kot\u00a01,7 milijarde evrov, kar je milijarda evrov ve\u010d kot leta 2020,” je pojasnila Bratu\u0161ek.<\/p>\n

\"Slovesno<\/p>\n

Foto: STA <\/p>\n

Vodja predstavni\u0161tva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jer\u0161e\u00a0pa je poudarila pomen projekta za celotno Evropo. “Predor \u017ee ve\u010d kot tri desetletja povezuje ljudi, podjetja in\u00a0gospodarstva na obeh straneh Karavank ter\u00a0je \u017ee leta 1991, ko je bil odprt, nosil izjemno mo\u010dno sporo\u010dilo \u2013 meje naj povezujejo, ne lo\u010dujejo. Danes to sporo\u010dilo nadaljujemo,” je dejala.<\/p>\n

Skupna dol\u017eina vzhodne predorske cevi zna\u0161a 7.948 metrov. Slovenska stran je kraj\u0161a od avstrijske in zna\u0161a 3.546 metrov, gradnja pa je bila zaradi geolo\u0161kih zna\u010dilnosti zahtevnej\u0161a. V slovenskem delu predora so\u00a0zgradili\u00a012 pre\u010dnikov in \u0161tiri odstavne ni\u0161e. Izvedli so\u00a0tudi novo podzemno zajetje\u00a0karavan\u0161ke\u00a0vode in dogradili raz\u0161iritev avtoceste med obmo\u010djem od predorske cevi do cestninske postaje Hru\u0161ica v dol\u017eini 620 metrov.<\/p>\n

Preboj cevi \u017ee pred dvema letoma<\/p>\n

Medtem ko so Avstrijci svoj 4.402 metra dolg del predora do meje s Slovenijo po sedmih letih in pol izkopali septembra 2021, je s slovenske strani preboj uspel dve leti in pol kasneje, marca 2024. Preboj so obele\u017eili s slovesnostjo, na kateri sta premier Robert Golob in ministrica\u00a0Bratu\u0161ek izpostavila pomen\u00a0karavan\u0161kega\u00a0predora, ne le z vidika razvoja prometnega omre\u017eja, ampak \u0161ir\u0161e za celotno dru\u017ebo.<\/p>\n

Skupna koli\u010dina izkopanega materiala je bila ocenjena na 428 tiso\u010d\u00a0kubi\u010dnih metrov, s \u010dimer bi zapolnili 171 olimpijskih bazenov, koli\u010dina porabljenega betona pa na 195 tiso\u010d\u00a0kubi\u010dnih metrov oziroma 78 olimpijskih bazenov. Skupna dol\u017eina vgrajenih sider zna\u0161a 359 tiso\u010d\u00a0metrov ali 125 vi\u0161in Triglava, skupna te\u017ea jeklenih materialov pa je enaka te\u017ei Eifflovega stolpa.<\/p>\n

Gradbena dela so se po preboju cevi nadaljevala, skupna vrednost del pa se je zaradi podra\u017eitev materialov, energentov in gradbene mehanizacije pove\u010dala na skoraj 115 milijonov evrov brez DDV.<\/p>\n

\"Slovesno<\/p>\n

Foto: STA <\/p>\n

Konec leta 2024 so v celotnem predoru za\u010deli name\u0161\u010dati elektrostrojno opremo s sistemi za prezra\u010devanje, po\u017earno varnost, nadzorno krmiljenje in videonadzor. Na skupnem javnem naro\u010dilu Darsa in Asfinaga za obe predorski cevi je bil izbran Strabag s ponudbo za 110 milijonov evrov.\u00a0Glede na dol\u017eino predora v posamezni dr\u017eavi je na Asfinag odpadlo 56 odstotkov, na Dars pa 44 odstotkov investicije.<\/p>\n

Obe cevi bosta hkrati prevozni \u0161ele leta 2029<\/p>\n

Promet bo po novi, vzhodni cevi predora stekel v petek ob 9. uri, kar pa \u0161e ne bo prineslo posebnih sprememb v prometni preto\u010dnosti in s tem olaj\u0161anja za voznike in prebivalce Jesenic. Po dana\u0161njem\u00a0slavnostnem odprtju bodo promet preusmerili v novo cev in se lotili sanacije stare. Na slovenski strani jo bo glede na pogodbo za 82,5 milijona evrov brez DDV izvedel konzorcij dru\u017eb Kolektor CPG, Gorenjska gradbena dru\u017eba in Kolektor Koling.<\/p>\n

\"Slovesno<\/p>\n

Foto: STA <\/p>\n

Po izvedbi gradbenih del bo Strabag tudi v stari cevi namestil novo elektrostrojno opremo, tako da bo ta enotna. Obe cevi bosta v polni uporabi predvidoma leta 2029.<\/p>\n

Leta 1991 odprli prvo cev predora<\/p>\n

Prvi na\u010drti za gradnjo predora, ki skozi Karavanke\u00a0povezuje Slovenijo in Avstrijo, so se pojavili v poznih 70. letih prej\u0161njega stoletja, gradnja skupno 7.864 metrov dolge prve cevi predora pa se je za\u010dela leta 1986 in je trajala pet let. Predor je bil ob odprtju 1. junija 1991 eden najsodobnej\u0161ih in najvarnej\u0161ih v Evropi.<\/p>\n

Postal je pomembna \u010dezmejna cestna prometna povezava med dr\u017eavami EU in dr\u017eavami Zahodnega Balkana, pa tudi eden najbolj obremenjenih mejnih prehodov v Sloveniji. Leta 2005 je skozi predor\u00a0Karavanke\u00a0dnevno v povpre\u010dju peljalo okoli 6.200 vozil, leta 2023 pa \u017ee 13.500 vozil, od tega 1.700 tovornih.<\/p>\n

\"Slovesno<\/p>\n

Foto: STA <\/p>\n

Predor\u00a0Karavanke\u00a0je bil \u017ee v osnovi na\u010drtovan kot dvocevni predor, a so bile prometne zahteve sprva ni\u017eje od pri\u010dakovanih, zato so najprej zgradili le eno cev. Izredno pove\u010danje sezonskega prometa skupaj z neustrezno re\u0161itvijo prezra\u010devanja in nere\u0161enim konceptom evakuacije pa je \u017ee po dobrem desetletju od odprtja predora privedlo do odlo\u010ditve o nujnosti nadgradnje, ki jo je \u0161e pospe\u0161ila evropska direktiva.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Po petih letih in pol gradnje na slovenski strani so danes uradno odprli drugo cev osemkilometrskega avtocestnega predora…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":29280,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[730,8265,8266,59,61,50,62,37,58,60,38,5513],"class_list":{"0":"post-29279","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-alenka-bratusek","9":"tag-karavanke","10":"tag-predor","11":"tag-republic-of-slovenia","12":"tag-republika-slovenija","13":"tag-robert-golob","14":"tag-si","15":"tag-slovene","16":"tag-slovenia","17":"tag-slovenija","18":"tag-slovenscina","19":"tag-slovesnost"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116251082329888633","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/29279","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=29279"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/29279\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/29280"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=29279"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=29279"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=29279"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}