{"id":29324,"date":"2026-03-18T17:10:08","date_gmt":"2026-03-18T17:10:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/29324\/"},"modified":"2026-03-18T17:10:08","modified_gmt":"2026-03-18T17:10:08","slug":"rusi-vkorakali-v-iran-siol-net","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/29324\/","title":{"rendered":"Rusi vkorakali v Iran – siol.net"},"content":{"rendered":"

V 19. stoletju je bil Iran del t. i. velike igre med britanskim in ruskim imperijem. Bil je nekak\u0161no vmesno obmo\u010dje med imperijema, ki sta tekmovala za vpliv in ozemlje v Ju\u017eni Aziji. Na za\u010detku 19. stoletja so Rusi zasedli del Irana in si ga priklju\u010dili (to je ozemlje dana\u0161njega Azerbajd\u017eana, Armenije in vzhodne Gruzije, vklju\u010dno s prestolnico Tbilisi).<\/p>\n

Delitev vpliva v Iranu<\/p>\n

Leta 1907 sta Rusija in Velika Britanija sklenili dogovor o Iranu, pri \u010demer se je rusko vplivno obmo\u010dje raztezalo na severu Irana (znotraj ruskega vplivnega obmo\u010dja je bil tudi Teheran), britansko pa na vzhodu Irana, ki je mejil na britansko Indijo in Afganistan.<\/p>\n

Iranu je od leta 1925 vladal \u0161ah Reza Pahlavi, \u010dastnik perzijske koza\u0161ke brigade (to je bila iranska voja\u0161ka enota, oblikovana po zgledu ruskih kozakov, ki so ji najprej poveljevali ruski \u010dastniki). Ker je veljal \u0161ah Reza Pahlavi za pronem\u0161ko usmerjenega, so Britanci in Sovjeti 25. avgusta 1941 skupaj napadli Iran.<\/p>\n

Okupacija Irana in novi \u0161ah<\/p>\n

Invazija je trajala \u0161est dni, do 31. avgusta, ko je Iran kapituliral. Britanci so v Iran vdrli iz Iraka in britanske Indije (del te je bil tudi dana\u0161nji Pakistan), Sovjeti pa iz Zakavkazja in osrednje Azije. Na severu dr\u017eave so imeli nadzor Sovjeti, na jugu Britanci.<\/p>\n

Fotografije britanskih in sovjetskih vojakov v Iranu med okupacijo Irana. Na prvi fotografiji sta britanska vojaka pri naftni rafineriji v Abadanu, nato so fotografije sre\u010danj britanskih in sovjetskih vojakov v Iranu:<\/p>\n

\u0160ah Reza Pahlavi je moral 16. septembra zapustiti prestol, novi \u0161ah je postal njegov sin Mohamed Reza Pahlavi. Januarja 1942 je novi \u0161ah podpisal sporazum z Britanci in Sovjeti, s katerim je Iran formalno postal zavezni\u0161ka dr\u017eava, Britanci in Sovjeti pa so se zavezali, da bodo njihove enote zapustile Iran \u0161est mesecev po koncu vojne.<\/p>\n

V Iranu tudi ameri\u0161ki vojaki, ki varujejo oskrbo Sovjetske zveze<\/p>\n

Septembra 1943 je Iran formalno napovedal vojno Hitlerjevi Nem\u010diji, s \u010dimer je lahko postal ustanovni \u010dlan Zdru\u017eenih narodov (to je bilo najprej ime za \u010dlanice protihitlerjevske koalicije, pozneje je iz tega nastala Organizacija zdru\u017eenih narodov).<\/p>\n

Leta 1943 so v Iran pri\u0161li tudi ameri\u0161ki vojaki, ki so pomagali pri nadzoru nad prevozi pomo\u010di v oro\u017eju in opremi za Sovjetsko zvezo skozi Iran. Tretjina pomo\u010di, ki jo je Sovjetska zveza med drugo svetovno vojno prejela od ZDA, je \u0161la\u00a0skozi Iran. V Iranu je pri\u0161lo tudi do oblikovanja pronem\u0161kih gverilskih enot.<\/p>\n

Teheranska konferenca in Titovi partizani<\/p>\n

Novembra in decembra 1943 je v Teheranu potekalo sre\u010danje treh velikih (sovjetskega voditelja Stalina, britanskega premierja Winstona Churchilla in ameri\u0161kega predsednika Franklina D. Roosevelta). Sre\u010danje je bilo v sovjetskem veleposlani\u0161tvu. Za slovensko zgodovino je to sre\u010danje pomembno, ker so na njem zavezniki dali polno podporo Titovim partizanom in hkrati umaknili podporo srbskim \u010detnikom, ki jih je vodil Dra\u017ee Mihailovi\u0107.<\/p>\n

\"Britanci<\/p>\n

Britanci in Sovjeti so zasedli Iran, ker so se bali, da bo dr\u017eava pri\u0161la pod popoln nem\u0161ki vpliv in morda slu\u017eila tudi kot odsko\u010dna deska za napad na britansko Indijo. Iran je pozneje postal pomemben za oskrbo Sovjetske zveze z ameri\u0161ko opremo in oro\u017ejem. Med 28. novembrom in 1. decembrom 1943 so se v Teheranu tudi prvi\u010d sestali veliki trije: sovjetski voditelj Stalin, britanski premier Winston Churchill in ameri\u0161ki predsednik Franklin D. Roosevelt.
\n Foto: Wikimedia Commons <\/p>\n

Kljub sporazumu iz leta 1942 Sovjeti po koncu druge svetovne vojne niso hoteli zlahka zapustiti Irana. Iranski Azerbajd\u017eanci in Kurdi so s sovjetsko pomo\u010djo razglasili lastni dr\u017eavi. Iranske sile so sku\u0161ale zasesti obe obmo\u010dji, a so jim to prepre\u010dile enote Rde\u010de armade.<\/p>\n

Stalin sprva no\u010de umakniti Rde\u010de armade iz Irana<\/p>\n

ZDA so pritiskale na Stalina, naj umakne sovjetsko vojsko iz Irana. Stalin je dal ukaz za umik \u0161ele marca 1946 (ko je bil sklenjen sovjetsko-iranski sporazum o nafti), zadnji sovjetski vojaki pa so se iz Irana umaknili v za\u010detku maja istega leta.<\/p>\n

Ko je bilo konec sovjetskega vpliva v Iranu, je Teheran znova vzpostavil nadzor nad kurdskim in azerbajd\u017eanskim obmo\u010djem \u2013 poleti 1946 so bili pora\u017eeni Kurdi (ki pa so se upirali \u0161e naslednje leto), decembra 1946 pa Azerbajd\u017eanci. Te voja\u0161ke akcije so Iranci izvajali s pomo\u010djo ZDA.<\/p>\n

Iranci najprej potegnejo za nos Stalina, sledi hladna prha za\u00a0Britance<\/p>\n

S podporo ZDA je iranski parlament (mad\u017elis) leta 1947 zavrnil potrditev sovjetsko-iranskega sporazuma o nafti, ki bi Sovjetom dal 51 odstotkov dobi\u010dka od prodaje iranske nafte in dejanski nadzor nad iransko naftno industrijo.<\/p>\n

\"Leta<\/p>\n

Leta 1951 je Iran, ko je bil predsednik vlade Mohamed Mosadeg, nacionaliziral naftno industrijo, ki je bila prej v britanski lasti. To je spro\u017eilo britanski embargo iranskega izvoza nafte, ki je Iran pahnil v gospodarsko krizo. Mosadegova oblast se je majala, vse ve\u010d Irancev, zlasti tistih, ki so bili zaposleni v naftni industriji, je bilo nezadovoljnih z Mosadegom. Ko je postalo Ameri\u010dane strah, da bi lahko v Iranu pri\u0161el na oblast komunisti\u010dni Tudeh in Iran popeljal v sovjetski tabor, so se odlo\u010dili za strmoglavljenje Mosadega. Na fotografiji: Mosadeg s svojimi privr\u017eenci v Teheranu leta 1951.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Znova se je zaradi nafte zapletlo leta 1951, ko je iranski premier postal Mohamed Mosadeg. Njegova vlada oziroma mad\u017elis je marca 1951 podr\u017eavil Anglo-Perzijsko naftno dru\u017ebo, ki je bila v ve\u010dinski lasti Britancev.<\/p>\n

Britanski naftni embargo najeda Mosadegovo oblast<\/p>\n

London se je odzval s\u00a0pozivom k svetovnemu bojkotu iranske nafte in za\u010del z akcijo podtalnega ru\u0161enja Mosadega s pomo\u010djo agentov v Iranu. Premi\u0161ljevali so tudi o voja\u0161kem posegu: zasedbi\u00a0naftne rafinerije v Abadanu, ki so jo zgradili Britanci. Zadevo so Britanci predali tudi Mednarodnemu sodi\u0161\u010du v Haagu.<\/p>\n

Naftni embargo, ki ga je izvajala britanska voja\u0161ka mornarica z blokado iranskih pristani\u0161\u010d, je bil uspe\u0161en: Iran je utrpel hude gospodarske posledice, zaposleni v naftni industriji so bili brez dela, ve\u010dalo se je tudi splo\u0161no nezadovoljstvo Irancev nad Mosadegom, ki so ga pod\u017eigali britanski agenti.<\/p>\n

Churchill nagovori Eisenhowerja za dr\u017eavni udar<\/p>\n

Vmes se je v Londonu zamenjala vlada: laburista Clementa Atleeja je zamenjal konservativec Winston Churchill. Ta je v za\u010detku leta 1953, ker se je bal vse ve\u010djega vpliva iranske komunisti\u010dne stranke Tudeh, nagovoril tedanjega ameri\u0161kega predsednika, republikanca Dwighta Eisenhowerja, da bi strmoglavili iransko vlado.<\/p>\n

\"Britanci<\/p>\n

Britanci so \u017ee od samega za\u010detka nacionalizacije njihovega naftnega podjetja v Iranu \u017eeleli strmoglaviti Mosadega, a sprva Ameri\u010dani niso bili navdu\u0161eni. \u0160ele ko je postal januarja 1953 predsednik ZDA Dwight Eisenhower, so postali Ameri\u010dani bolj naklonjeni strmoglavljenju Mosadega. Churchill je tako nagovoril Eisenhowerja za dr\u017eavni udar v Iranu. Na fotografiji: Eisenhower in Churchill leta 1954.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Eisenhowerjev predhodnik, demokrat Harry Truman, ki je Belo hi\u0161o zapustil januarja 1953, je nasprotoval strmoglavljenju Mosadega. \u0160e ve\u010d, Trumanova administracija\u00a0je celo premi\u0161ljevala, da bi ga podprla. A se za to niso odlo\u010dili, ker so se bali, da bodo izgubili britansko podporo v \u010dasu Korejske vojne, ki je izbruhnila leta 1950.<\/p>\n

Mosadeg razpusti parlament, \u0161ah ga odstavi<\/p>\n

Mosadeg je poleti 1953 naredil veliko napako, razpustil je mad\u017elis in \u0161ahu Mohamedu Rezu Pahlaviju dejansko odvzel vso oblast. Mosadegu so za\u010deli o\u010ditati, da uvaja diktaturo. \u0160ah, ki je sprva zavra\u010dal dr\u017eavni udar pod vodstvom CIE, \u00a0je avgusta 1953 podpisal odloke o razpustitvi Mosadegove vlade. Novi predsednik vlade je postal general Fazlolah Zahedi. \u00a0<\/p>\n

\"Mohamed<\/p>\n

Mohamed Reza Pahlavi je postal iranski \u0161ah septembra 1941, ko so Britanci in Sovjeti prisilili njegovega o\u010deta, \u0161aha Rezo Pahlavija, k umiku z iranskega prestola. Leta 1949 je bil \u0161ah ranjen, ko so nanj izvedli atentat pripadniki iranske prosovjetske komunisti\u010dne stranke Tudeh. Leta 1953 je \u0161ah podprl udar proti Mosadegu, ko je ta razpustil parlament in dejansko \u0161ahu odvzel vse pristojnosti. Po padcu Mosadega je \u0161ah okrepil svojo oblast in vladal v Iranu do islamske revolucije leta 1979. Po izgubi oblast se je umaknil v ZDA, od tod je od\u0161el v Panamo, nato v Maroko, njegov zadnji dom pa je bil v Kairu v Egiptu, kjer je julija 1980 umrl za rakom.
\n Foto: Wikimedia Commons <\/p>\n

Po dr\u017eavnem udaru je \u0161ah \u0161e bolj okrepil svojo oblast\u00a0in z ameri\u0161ko podporo vladal do islamske revolucije leta 1979. Ironija zgodovine je, da so se Ameri\u010dani in Britanci bali, da bi v Iranu zavladal komunisti\u010dni Tudeh in dr\u017eavo popeljal v sovjetski tabor, a je na koncu oblast prevzela islamska duhov\u0161\u010dina in vzpostavila versko diktaturo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V 19. stoletju je bil Iran del t. i. velike igre med britanskim in ruskim imperijem. Bil je…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":29325,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[11745,11749,11744,333,1182,11742,11750,8954,11747,37,38,11748,64,11743,3998,11746,63,404],"class_list":{"0":"post-29324","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-dwight-eisenhower","9":"tag-franklin-delano-roosevelt","10":"tag-harry-truman","11":"tag-iran","12":"tag-josip-broz-tito","13":"tag-mohamed-mosadeg","14":"tag-partizani","15":"tag-sah-mohamed-reza-pahlavi","16":"tag-sah-reza-pahlavi","17":"tag-slovene","18":"tag-slovenscina","19":"tag-stalin","20":"tag-svet","21":"tag-tudeh","22":"tag-velika-britanija","23":"tag-winston-churchill","24":"tag-world","25":"tag-zda"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116251290823417933","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/29324","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=29324"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/29324\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/29325"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=29324"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=29324"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=29324"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}