{"id":30169,"date":"2026-03-19T12:51:18","date_gmt":"2026-03-19T12:51:18","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/30169\/"},"modified":"2026-03-19T12:51:18","modified_gmt":"2026-03-19T12:51:18","slug":"bratusek-odprla-drugo-cev-predora-karavanke-promet-bo-stekel-v-petek-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/30169\/","title":{"rendered":"Bratu\u0161ek odprla drugo cev predora Karavanke, promet bo stekel v petek"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Slavnostno
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSlavnostno odprtje druge cevi predora Karavanke. Foto: BoBo<\/p>\n

S projektom druge cevi karavan\u0161kega predora Slovenija po ministri\u010dinih besedah znova dokazuje, da zmore na\u010drtovati, usklajevati in izpeljati izjemno zahtevne infrastrukturne projekte strate\u0161kega pomena za prometno povezljivost dr\u017eave in regije.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Gre za na\u0161 najmodernej\u0161i cestni predor, ki je del ene klju\u010dnih evropskih prometnih povezav, je med nagovorom izpostavila infrastrukturna ministrica Alenka Bratu\u0161ek. Ta je leto\u0161nje leto ozna\u010dila za leto predorov. Skupna dol\u017eina zaklju\u010denih predorov, kamor se v\u0161teva tudi nov predor Karavanke, predori na trasi drugega tira med Diva\u010do in Koprom ter predori na trasi severnega dela tretje razvojne osi, po njenih besedah zna\u0161a nekaj ve\u010d kot 32 kilometrov.<\/p>\n

Nova cev bo po njenih besedah skupaj z nadgrajeno obstoje\u010do omogo\u010dila tudi popolno uskladitev z evropsko direktivo o varnosti v cestnih predorih in zagotavlja standarde, ki jih imajo vsi najmodernej\u0161i predori v Evropi.<\/p>\n

Eden najve\u010djih infrastrukturnih dose\u017ekov<\/p>\n

Da gre za enega najve\u010djih infrastrukturnih dose\u017ekov v Sloveniji v zadnjih letih in pomemben korak naprej za prometno varnost, mobilnost ter mednarodno povezovanje, je na slovesnosti izpostavil tudi predsednik uprave Darsa Andrej Ribi\u010d.<\/p>\n

“Druga cev predora Karavanke povezuje dr\u017eave, ljudi in gospodarstva, je simbol sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo ter pomemben prispevek k razvoju evropskega prometnega prostora,” je dejal. Kot zanimivost je izpostavil, da so na slovenski strani izkopali za 171 olimpijskih bazenov kamenin, porabili za 78 olimpijskih bazenov betona in porabili toliko jekla, kot ga je vgrajenega v Eifflovem stolpu.<\/p>\n

Vodja predstavni\u0161tva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jer\u0161e je poudarila pomen projekta za celotno Evropo. “Predor \u017ee ve\u010d kot tri desetletja povezuje ljudi, podjetja, gospodarstva na obeh straneh Karavank in je \u017ee leta 1991, ko je bil odprt, nosil izjemno mo\u010dno sporo\u010dilo – meje naj povezujejo, ne lo\u010dujejo. Danes to sporo\u010dilo nadaljujemo,” je dejala.<\/p>\n

“Lep trenutek za Avstrijo, Slovenijo in \u0161ir\u0161e”<\/p>\n

Slovesnosti, ki je potekala pred predorom, je sledil prerez traku znotraj predora, na sami meji med Slovenijo in Avstrijo, kjer so se sre\u010dali predstavniki obeh dr\u017eav, pa tudi izvajalcev del in upravljavcev predora – Darsa in Asfinaga.<\/p>\n

Avstrijski minister za inovacije, mobilnost in infrastrukturo Peter Hanke je izpostavil, da je z 200 milijoni evri izgradnja druge cevi karavan\u0161kega predora tudi eden izmed najve\u010djih infrastrukturnih projektov v Avstriji.<\/p>\n

Po njegovih besedah ne gre le za velik gradbeni projekt, temve\u010d tudi za projekt, ki povezuje ljudi ter jim zagotavlja bolj\u0161o, bolj varno in hitrej\u0161o pot med severom in jugom. “To je lep trenutek za Avstrijo, Slovenijo in \u0161ir\u0161e,” je poudaril.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Druga
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tDruga cev predora Karavanke je kon\u010dana. Foto: BoBo<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tV petek bo stekel promet, a pravega olaj\u0161anja \u0161e ne bo<\/p>\n

Promet bo po novi, vzhodni cevi predora stekel v petek ob 9. uri, kar pa \u0161e ne bo prineslo posebnih sprememb v prometni preto\u010dnosti in s tem olaj\u0161anja za voznike in prebivalce Jesenic. Tem je ministrica Bratu\u0161ek danes zagotovila, da se bodo po kon\u010danem projektu na Karavankah lotili tudi rekonstrukcije ceste skozi Jesenice.<\/p>\n

Prej pa bo treba celovito sanirati \u0161e staro cev karavan\u0161kega predora. Po preusmeritvi prometa v novo cev bodo 35 let staro zahodno cev zaprli in se v roku enega tedna lotili njene prenove. Na slovenski strani bo dela glede na pogodbo za 82,5 milijona evrov brez DDV izvedel konzorcij dru\u017eb Kolektor CPG, Gorenjska gradbena dru\u017eba in Kolektor Koling.<\/p>\n

Kot je pojasnil Ribi\u010d, bodo cev celovito prenovili. Sanirali bodo talni obok, drena\u017eni in odvodni sistem, obnovili vozi\u0161\u010dno konstrukcijo, osve\u017eili notranji oplesk in zamenjali elektrostojno opremo. Obnovili bodo tudi avtocesto do priklju\u010dka Jesenice zahod, nadomestili obstoje\u010di most \u010dez Savo Dolinko z novim, nadgradili cestninsko postajo in obnovili portalni objekt.<\/p>\n

Dela bodo predvidoma zaklju\u010dena do konca leta 2028, po izvedenih testiranjih pa bo v letu 2029 vzpostavljen enosmerni promet v obeh ceveh. “Ko uredimo \u0161e staro cev, bo odpravljeno eno zadnjih ozkih grl med Jadranskim in Baltskim oziroma Severnim morjem na drugi strani Evrope,” je poudarila Bratu\u0161ek.<\/p>\n

O dveletni zamudi pri gradnji na slovenski strani, ki je posledica te\u017eav pri izbiri izvajalca del, je dejala, da je pa\u010d treba spo\u0161tovati zakone in da so bile prito\u017ebe tiste, ki so zamaknile za\u010detek gradnje.<\/p>\n

Delal je tur\u0161ki Cengiz<\/p>\n

Gradnja se je na slovenski strani za\u010dela avgusta 2020, medtem ko se je na avstrijski \u017ee dve leti prej. Izvajalec del v 3,5 kilometra dolgem slovenskem delu predora je bil tur\u0161ki gradbinec Cengiz, zaradi podra\u017eitve materialov pa se je cena s prvotnih 98,6 milijona evrov brez DDV-ja z aneksi povi\u0161ala na skoraj 115 milijonov evrov brez DDV-ja.<\/p>\n

Vrednost elektrostrojne opreme za slovenski del zna\u0161a 28 milijonov evrov, stro\u0161ki svetovalnih in in\u017eenirskih storitev pa 4,5 milijona evrov. Skupna vrednost investicije na slovenski strani tako presega 147 milijonov evrov.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Predor
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPredor je dolg slabih osem kilometrov. Foto: BoBo<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tPo starem predoru promet stekel 1. junija 1991<\/p>\n

Karavan\u0161ki predor je bil ob odprtju 1. junija 1991 eden najsodobnej\u0161ih in najvarnej\u0161ih v Evropi. Leta 2004 pa je EU dolo\u010dila nove minimalne varnostne standarde, po kateri je bilo treba urediti ube\u017ene poti in nadgraditi prezra\u010devanje v predoru. Za optimalno dolgoro\u010dno re\u0161itev, ki bi sledila tudi pove\u010danju prometa, se je izkazala izgradnja \u0161e ene predorske cevi.<\/p>\n

Slovenija in Avstrija sta dogovor dosegli leta 2012, takrat so stekli tudi postopki za pripravo vse potrebne dokumentacije. Na avstrijski strani se je gradnja za\u010dela septembra 2018, na slovenski strani pa zaradi zapletov pri izbiri izvajalca del \u0161ele dve leti pozneje. Izkop se je kon\u010dal s prebojem marca 2024, sledila so \u0161e zaklju\u010dna gradbena dela in namestitev nove elektro-strojne opreme.<\/p>\n

Promet skozi predor se je v zadnjih desetletjih mo\u010dno pove\u010dal. Leta 2005 je skozi predor Karavanke dnevno v povpre\u010dju peljalo okoli 6200 vozil, leta 2023 pa \u017ee 13.500 vozil, od tega 1700 tovornih. Danes so Karavanke en najbolj obremenjenih mejnih prehodov v Sloveniji, \u0161e zlasti v \u010dasu turisti\u010dne sezone in praznikov, ko nastajajo ve\u010dkilometrski zastoji.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Slavnostno odprtje druge cevi predora Karavanke. Foto: BoBo S projektom druge cevi karavan\u0161kega predora Slovenija po ministri\u010dinih besedah…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":29313,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[21],"tags":[11711,7770,8265,124,11713,11712,62,37,58,60,38],"class_list":["post-30169","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-ljubljana","tag-elektro-strojna-oprema","tag-gradbena-dela","tag-karavanke","tag-ljubljana","tag-predorska-cev","tag-prometno-omrezje","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116255934647663417","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/30169","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=30169"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/30169\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/29313"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=30169"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=30169"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=30169"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}