{"id":30191,"date":"2026-03-19T13:10:08","date_gmt":"2026-03-19T13:10:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/30191\/"},"modified":"2026-03-19T13:10:08","modified_gmt":"2026-03-19T13:10:08","slug":"alojz-ihan-tihotapec-rtv-slo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/30191\/","title":{"rendered":"Alojz Ihan: Tihotapec – RTV SLO"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Najpomembnej\u0161a
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNajpomembnej\u0161a razse\u017enost pripovedi v romanu Tihotapec je ume\u0161\u010denost v svetovnozgodovinski tukaj in zdaj. Foto: Beletrina<\/p>\n

Gre za \u017eanrsko delo, ki ga lahko umestimo med trilerje. V ospredju sta dva lika: zdravnik Andrej, ki je prebolel raka, \u017eeli poslovnemu partnerju Mariu, nekdanjemu uradniku in poslovnemu dobi\u010dkarju epidemije kovida predati svojo jadrnico. Ta se nahaja v Rimu, od koder izplujeta in se odpravita na pot k Jadranskemu morju. Njun polo\u017eaj pa se zaplete, ko se ustavita pri sumljivem ruskem bogata\u0161u Kudinovu, ki ima rezidenco v Budvi.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Najpomembnej\u0161a razse\u017enost pripovedi je ume\u0161\u010denost v svetovnozgodovinski tukaj in zdaj. Ta ume\u0161\u010denost ni toliko duhovna, kot je politi\u010dna, ekonomska in geopoliti\u010dna. Med liki Ihan stke precej lucidno vez; povezuje jih v sodobnost na meji med visokim neoliberalizmom in prehodom v merkantilisti\u010dno gospodarstvo na mednarodni ravni.<\/p>\n

Za neoliberalizem je zna\u010dilna globalizacija kapitala, ki se kopi\u010di v vedno manj\u0161em \u0161tevilu rok. Zaradi globalizacije se dr\u017eave podrejajo mednarodnim institucijam in postajajo netransparentna skorumpirana podjetja. Roman dobro slika podobo te mednarodne oligarhije, ki jo predvsem v pribli\u017eno prvih dveh tretjinah gradi prizor za prizorom.<\/p>\n

Ne glede na to, ali gre za dubajske \u0161ejke, ruske oligarhe, iznajdljive slovenske uradnike ali italijansko mafijo, gre za skupino ljudi s skupnimi interesi, tudi prepri\u010danji, ki pa so \u0161e vedno vpeti v globalno delitev dela in lokalne razmere. Liberalizem in fundamentalizem postaneta sodelavca in si podata roke, medtem ko ljudstva slepo verjamejo v ideolo\u0161ke pripovedi.<\/p>\n

Roman Tihotapec dobro detektira epidemijo kot enega od izvorov sodobnega svetovnega kaosa in obdobje ogromnega prenosa bogastva in reinvesticij. Tako je bilo tudi na Slovenskem, kjer je v poprej dokaj stabilno tranzicijo pospe\u0161eno vstopil drugod \u017ee uveljavljeni neoliberalizem in povzro\u010dil razkrajanje dru\u017ebe, ki smo mu pri\u010da iz tedna v teden.<\/p>\n

Vse te premene Ihan lucidno popisuje skozi perspektive likov, njihove misli, osebnostne profile in poglede razli\u010dne narodnosti. Vzhod in Zahod se stapljata, pravna dr\u017eava, s katero se je pona\u0161al Zahod, pa postaja \u0161ala. Prav tako se stapljajo zakoni in korupcija, dr\u017eava in finance, vladanje narodu in skrb za zasebne interese. Ideali hitro izhlapevajo in med adrenalinskimi podvigi umetnikov, \u017eeljnih slave, ter adrenalinom kreativnih podjetnikov ni prave razlike.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tUmrl je mikrobiolog Alojz Ihan<\/a><\/p>\n

Tudi odnosi med posamezniki so omejeni na transakcije. Eksistencialno gledano se Ihan posve\u010da predvsem liku Andreja, ki ima izku\u0161njo smrti in obet njenega ponovnega prihoda. Skozi notranje dileme se ka\u017ee, da je bila v \u017eivljenju njegovo osebno gonilo ambicija. Vendar nikakor ne gre za nepo\u0161tenega, pokvarjenega \u010dloveka \u2013 je le dedi\u010d svojega \u010dasa, ki uspeh postavlja kot vrhovni cilj, pri doseganju katerega kljub zavidljivemu dru\u017ebenemu statusu niti ni posebno prodoren. \u010ce nisi milijonar, pa\u010d ne \u0161teje\u0161 ni\u010d.<\/p>\n

Zaplet in razplet romana sta dobro izpeljana, vendar se v zadnji tretjini razmerje med eksistencialno in politi\u010dno dimenzijo kljub dobrim filozofskim zastavkom nekoliko poru\u0161i. Prav tako se nekoliko poru\u0161i razmerje med napetostjo trilerja in burlesko.<\/p>\n

Naslednji o\u010ditek, ki bi ga lahko podali, je obravnava ruskih likov. \u010ceprav Ihan ve\u010dinoma razgrinja poglede Zahoda na Rusijo, je ta vendarle prikazana pretirano orientalisti\u010dno in enozna\u010dno. V tem se morda ka\u017ee tudi Ihanov pogled na razpletanje epidemije, ko je kot ugleden zdravnik vzhodni Evropi pripisal iracionalnost. Problem stereotipov je, da ve\u010d zakrivajo kot razkrivajo. Danes Evropa izgublja prednost ravno zato, ker sprejema bolj iracionalne odlo\u010ditve, medtem ko drugi vle\u010dejo precej racionalne poteze.<\/p>\n

Kljub tem o\u010ditkom pa lahko sklenemo, da je Tihotapec obrtni\u0161ko spodobno izpeljan roman, ki tistim, ki v njem znajo analizirati sodobni svet, ponuja dosti bralskega u\u017eitka.<\/p>\n

Iz oddaje S knji\u017enega trga<\/a>.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tHer\u010dek, Ihan, Babnik Ouattara<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Najpomembnej\u0161a razse\u017enost pripovedi v romanu Tihotapec je ume\u0161\u010denost v svetovnozgodovinski tukaj in zdaj. Foto: Beletrina Gre za \u017eanrsko…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":30192,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18],"tags":[8988,10801,114,11997,62,37,58,60,38,115],"class_list":{"0":"post-30191","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-zabava","8":"tag-alojz-ihan","9":"tag-beletrina","10":"tag-entertainment","11":"tag-roman","12":"tag-si","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenia","15":"tag-slovenija","16":"tag-slovenscina","17":"tag-zabava"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116256009349797587","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/30191","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=30191"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/30191\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/30192"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=30191"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=30191"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=30191"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}