{"id":30294,"date":"2026-03-19T14:27:53","date_gmt":"2026-03-19T14:27:53","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/30294\/"},"modified":"2026-03-19T14:27:53","modified_gmt":"2026-03-19T14:27:53","slug":"marja-milic-ce-bomo-cakali-idealen-cas-ne-bomo-nikoli-investirali","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/30294\/","title":{"rendered":"Marja Mili\u010d: \u010ce bomo \u010dakali idealen \u010das, ne bomo nikoli investirali"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Marja
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMarja Mili\u010d. Foto: Radio Prvi<\/p>\n

Nekaj klju\u010dnih dogodkov na na\u0161em kapitalskem trgu, med njimi uvedba individualnih nalo\u017ebenih ra\u010dunov in izdaja ljudske obveznice, se je nesre\u010dno \u010dasovno ujelo z vojno v Iranu. Je to turbulentno obdobje sploh primerno za to, da na borzo oziroma na kapitalske trge pridejo za\u010detniki? O tem, kako v teh nepredvidljivih razmerah skrbeti za svoj denar, da ne bo izgubljal vrednosti, smo se v dana\u0161nji epizodi Ob osmih pogovarjali z Marjo Mili\u010d, avtorico podkasta o upravljanju denarja Money-How. <\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Dr\u017eava sku\u0161a z individualnimi nalo\u017ebenimi ra\u010duni (INR) in z ljudskimi obveznicami spodbuditi ljudi, da se finan\u010dno opismenijo in plemenitijo svoje prihranke. Na ban\u010dnih ra\u010dunih slovenskih gospodinjstev namre\u010d le\u017ei skoraj 30 milijard evrov. Medtem pa mednarodne okoli\u0161\u010dine odvra\u010dajo ljudi od prenosa denarja na borzo. Kot pravi Marja Mili\u010d, je sicer res, da bi kar nekaj dogodkov v zadnjem \u010dasu ljudi na\u010deloma lahko odvrnilo od investiranja, a \u010de bomo \u010dakali na idealen \u010das za vstop na trg, bomo \u010dakali v nedogled. “V teh nihajnih \u010dasih se odpirajo tudi prilo\u017enosti. \u010ce smo dolgoro\u010dni vlagatelji, je to le ena epizoda na na\u0161i investicijski poti. \u010ce bomo \u010dakali idealen \u010das za vstop, bomo vedno na\u0161li kak\u0161en izgovor, da ne bomo vstopili na trg. Skratka, \u010das je vedno pravi.”<\/p>\n

Veliko vpra\u0161anj se trenutno vrti okrog prihodnjih odlo\u010ditev centralnih bank. Prav danes \u010dakamo, kaj bo storil ECB. Ni pri\u010dakovati, da bi Evropska centralna banka \u017ee danes spremenila obrestne mere, jih pa predvidoma letos vendarle bo, \u010deprav so bila pred iransko vojno pri\u010dakovanja druga\u010dna. “Te\u017eko \u0161pekuliramo, kako se bo v prihodnje odlo\u010dala Evropska centralna banka. Nekateri ugibajo, da bi lahko ravno zaradi konflikta na Bli\u017enjem vzhodu ohranila obrestne mere na zdaj\u0161nji ravni. Okolje je negotovo, ne vemo, ali bo inflacija posko\u010dila. O\u010di vseh teh centralnih bankirjev so uprte v trge in gospodarsko aktivnost. Ameri\u0161ka centralna banka (Fed) je v\u010deraj pustila obrestne mere nedotaknjene.”<\/p>\n

Kaj naj torej zdaj stori posojilojemalec? “Ko jemljemo posojilo, je treba narediti doma\u010do nalogo. Kaj se bo dogajalo v prihodnosti, ne vemo, vedno pa imamo mo\u017enost refinancirati posojilo. Mislim, da je zdaj \u0161estmese\u010dni Euribor 2,3 odstotka plus pribitek banke. \u010ce nameravate kupiti stanovanje, je morda \u010das za premislek o fiksni obrestni meri.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: BoBo<\/p>\n

Ljudske obveznice – bolje kot ni\u010d<\/p>\n

Premislek o obrestni meri je zanimiv tudi v lu\u010di dejstva, da prav te dni poteka vpis tretje ljudske obveznice. Dr\u017eava je postavila obrestno mero pri 2,6 odstotka. To je lahko varna nalo\u017eba, v katero lahko vlagatelji zdaj usmerijo svoje premo\u017eenje, po drugi strani pa se postavlja vpra\u0161anje, kako ugodna je pravzaprav zares ta obrestna mera, kaj se bo z obrestmi dogajalo pozneje na trgu in ali bo ta obrestna mera pokrila vse stro\u0161ke. Kot pravi Marja Mili\u010d, je stimulativnost teh 2,6 odstotka odvisna od tega, kak\u0161en investitor smo in kak\u0161ne so na\u0161e \u017eelje. “\u010ce imamo denar v banki, dobimo ni\u010d odstotkov, tukaj pa za investicijo v ljudsko obveznico dobimo 2,6 odstotka na letni ravni, kar je bolje kot ni\u010d. \u010ce pa pogledamo inflacijo, ki je trenutno 2,9-odstotna, je z ljudsko obveznico v tem hipu prakti\u010dno ne pokrijemo in smo nekako na izgubi 0,3 odstotne to\u010dke.”<\/p>\n

Ljudska obveznica je kot varna nalo\u017eba tako vseeno bolj\u0161a mo\u017enost, kot da imamo denar v banki, \u010de ta denar ne po\u010dne ni\u010d. “V ozadju ljudske obveznice je dr\u017eava, tako da ni neke nevarnosti bankrota in izgube denarja.” Kaj se bo dogajalo z inflacijo, ne vemo, vsekakor pa lahko ljudsko obveznico na trgu prodamo kadar koli. “Zanimivo je, da nekatere banke ponujajo malce vi\u0161jo obrestno mero za 12-mese\u010dne depozite. A tu se moramo zavedati, da po dvanajstih mesecih takih pogojev morda ne bomo dobili.”<\/p>\n

Kako najbolje izkoristiti INR?<\/p>\n

Ljudsko obveznico tokrat lahko prvi\u010d nalo\u017eimo tudi na individualne nalo\u017ebene ra\u010dune. Ministrstvo za finance je ta teden objavilo, da je odprtih \u017ee pribli\u017eno 2 tiso\u010d 200. Kot pravi Marja Mili\u010d, je to lepa \u0161tevilka, je pa treba tudi pred odprtjem takega ra\u010duna dobro premisliti. “Ponudnikov je \u0161est. Treba je pogledati, kolik\u0161ni so stro\u0161ki in kak\u0161na je ponudba. Zavedati se moramo, da prek INR-jev malemu vlagatelju niso na voljo vsi instrumenti ali pa vse regije in trgi.”<\/p>\n

Hkrati se moramo zavedati tudi, da nam z dnevom odprtja individualnega nalo\u017ebenega ra\u010duna za\u010dne te\u010di 15-letno obdobje, po katerem bomo prosti pla\u010dila davka. “Hkrati nam za\u010dne te\u010di tudi to koledarsko leto, ko lahko vpla\u010damo dvajset tiso\u010dakov. O tem se premalo govori. \u010ce odpremo ra\u010dun danes, imamo do konca leta \u010das, da vpla\u010damo 20 tiso\u010d evrov. In \u010de ho\u010demo izkoristiti maksimum teh individualnih nalo\u017ebenih ra\u010dunov, kjer je mo\u017eno vpla\u010dilo v skupnem se\u0161tevku sto petdeset tiso\u010dakov, je dobro prera\u010dunati, kdaj se spla\u010da odpreti ta INR. \u010ce imate \u0161tiri\u010dlansko dru\u017eino, je to lahko osemdeset tiso\u010dakov, \u010de \u017eelimo maksimalno izkoristiti, kar nam ponuja ta ra\u010dun.”<\/p>\n

V drugem in prihodnjih letih bo namre\u010d omejitev za vpla\u010dila na ta ra\u010dun ni\u017eja, in sicer pet tiso\u010d evrov plus pet tiso\u010d evrov za doma\u010de vrednostne papirje.<\/p>\n

Za koga so INR-ji torej najprimernej\u0161i? Po besedah Marje Mili\u010d so najbolj smiselni za tiste, ki imajo v banki tistih dvajset tiso\u010dakov, oziroma za ljudi, ki \u017eelijo biti malce bolj proaktivni investitorji, saj lahko znotraj INR-ja izvajamo razli\u010dne strategije brez dav\u010dne obremenitve. “Gre na primer za tiste, ki si \u017eelijo ve\u010d vlaganj v donosne delnice, kot so recimo slovenske. Zavedati se moramo, da dobimo bruto dividendo, ki jo lahko reinvestiramo.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Shutterstock<\/p>\n

Na individualne nalo\u017ebene ra\u010dune je mogo\u010de neposredno prenesti le delnico Vzajemne. Njena vrednost je ob za\u010detku kotacije mo\u010dno zrasla, zdaj pa se je umirila. V\u010deraj je kon\u010dala pri 2,4 evra. Tisti, ki so delnico kupili po 20 evrov, so morda naredili napako, pravi Marja Mili\u010d, ki pa tudi na vpra\u0161anja, ali se to delnico spla\u010da kupiti, odgovarja z: “Narediti je treba doma\u010do nalogo.” To pomeni, da je treba primerjati Vzajemno z evalvacijo drugih zavarovalnic, Triglava in Save Re. “Konec koncev vemo, da so te zavarovalnice dobi\u010dkonosne, da izpla\u010dujejo dividende, in vse to so informacije, ki jih o Vzajemni \u0161e nimamo. Vzajemna nima dividendne politike, ne vemo \u0161e, kak\u0161no je bilo njeno poslovanje \u2026 Veliko je neznank, poleg tega pa ve\u010dina od ve\u010d kot \u0161tiristo tiso\u010d delni\u010darjev \u0161e ni prevzela delnic. Kaj se po navadi zgodi, ko se pove\u010da ponudba delnic na trgu?”<\/p>\n

Cena bo torej odvisna od kombinacije \u0161tevilnih dejavnikov, tudi od koncepta javnega zdravstva, ki ga bo postavila nova vlada. “Za nas kot vlagatelje je pomembno, da imamo neko strategijo in jo dosledno upo\u0161tevamo. \u010ce menimo, da je zdravstvo del te strategije, je smiselno, da \u0161ir\u0161e pogledamo na to panogo, vzamemo \u0161ir\u0161o ko\u0161arico nalo\u017eb te vrste in se ne osredoto\u010damo zgolj na eno delnico.”<\/p>\n

Kot pravi, kupovati delnice ni zelo preprosto. “Tudi ob delnici Vzajemne se je pokazalo, da je v ozadju tudi kar veliko neznanje slovenskih vlagateljev.”<\/p>\n

Vabljeni, da se naro\u010dite na podkast Ob osmih.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMarja Mili\u010d: \u010ce bomo \u010dakali na idealen \u010das, ne bomo nikoli investirali<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Marja Mili\u010d. Foto: Radio Prvi Nekaj klju\u010dnih dogodkov na na\u0161em kapitalskem trgu, med njimi uvedba individualnih nalo\u017ebenih ra\u010dunov…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":30295,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[5518,81,82,12026,401,7267,5977,84,83,62,37,58,60,38,4020],"class_list":["post-30294","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-borza","tag-business","tag-economic","tag-indivdualni-nalozbeni-racun","tag-inr","tag-kapitalski-trg","tag-ljudske-obveznice","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-vzajemna"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116256316026770763","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/30294","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=30294"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/30294\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/30295"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=30294"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=30294"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=30294"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}