19.55\u00a0Trump ne namerava poslati kopenskih sil v Iran
\n17.45\u00a0Izrael prvi\u010d napadel iransko mornarico v Kaspijskem morju
17.42\u00a0Iran v primeru novih napadov na energetsko infrastrukturo obljublja ostrej\u0161i odziv
17.17 Iranci zadeli\u00a0ameri\u0161ki lovec F-35, ki je moral zasilno pristati
15.45 Guterres pozval ZDA in Izrael h kon\u010danju vojne z Iranom
\n15.35 \u0160est zahodnih dr\u017eav pripravljenih prispevati k varnosti v Hormu\u0161ki o\u017eini
\n14.35 Hegseth: ZDA nimajo natan\u010dnega \u010dasovnega okvira za kon\u010danje vojne proti Iranu
13.48\u00a0Golob: Evropa je na pragu velike energetske krize<\/a>
\n13.19\u00a0Rutte prepri\u010dan o\u00a0re\u0161itvi spora med ZDA in zaveznicami glede Hormu\u0161ke o\u017eine
\n12.18\u00a0Ameri\u010dani posku\u0161ajo uni\u010diti iranske podzemne bunkerje za oro\u017eje
\n9.56\u00a0Kitajska obsodila izraelski umor Larid\u017eanija
\n9.20\u00a0Oman je ZDA poslal jasno sporo\u010dilo: Izgubili ste nadzor nad lastno zunanjo politiko
9.15 Raketa le za 350 metrov zgre\u0161ila jedrsko elektrarno Bu\u0161er v Iranu<\/a>
\n9.13\u00a0Po napadih v Katarju evropske cene plina posko\u010dile za 35 odstotkov
\n9.09\u00a0FBI preiskuje nekdanjega direktorja protiteroristi\u010dnega centra ZDA
\n8.33\u00a0Iran v povezavi z nedavnimi protesti usmrtil tri ljudi
8.13\u00a0Katar po iranskih napadih poro\u010da o obse\u017eni \u0161kodi na plinskih objektih
\n6.35 Macron: Prenehajte napadati plinske in naftne objekte na Bli\u017enjem vzhodu
\n6.31 Trump\u00a0zagrozil s popolnim uni\u010denjem iranskega plinskega polja
\n6.24\u00a0Ameri\u0161ko letalonosilko Ford po po\u017earu v pralnici umaknili iz vojnih operacij proti Iranu
\n6.22\u00a0Iranska raketa na Zahodnem bregu ubila tri Palestinke
\n22.05\u00a0Netanjahu verjame v hiter konec vojne proti Iranu<\/p>\n
“Iranski kult smrti posku\u0161a izsiljevati svet z zaprtjem klju\u010dne mednarodne pomorske poti – Hormu\u0161ke o\u017eine. To ne bo uspelo,”\u00a0je dejal. Med drugim je zatrdil, da Iran ne more ve\u010d bogatiti urana in ni ve\u010d sposoben proizvajati raket, poro\u010da \u0161panska tiskovna agencija EFE.<\/p>\n
“Zmaga je na na\u0161i strani, Iran pa je uni\u010den,”\u00a0je dejal premier Benjamin Netanjahu in zavrnil trditve, da je predsednika ZDA Donalda Trumpa prepri\u010dal v napad na Iran. “Ali res kdo misli, da lahko kdo predsedniku Trumpu narekuje, kaj naj stori,”\u00a0je dejal. Ob tem je po poro\u010danju AFP zagotovil, da nobena svetovna voditelja nista tako usklajena, kot sta on in Trump. Priznal je, da je Izrael samostojno napadel iransko plinsko polje South Pars in da ga je Trump potem zaprosil, naj tega ve\u010d ne po\u010dnejo. “Mi se tega dr\u017eimo,”\u00a0je dejal. Vojna povzro\u010da kaos na svetovnih energetskih trgih, Trumpu in njegovim republikancem pa doma politi\u010dne te\u017eave zaradi nara\u0161\u010danja cen bencina.<\/p>\n
Po 20 dneh intenzivnih ameri\u0161ko-izraelskih napadov je \u0161tevilo \u017ertev v Iranu doseglo vsaj 1230, \u010deprav ta \u0161tevilka ni bila posodobljena od 5. marca, poro\u010da EFE. V Izraelu je umrlo 15 ljudi, umrlo pa je tudi najmanj deset ameri\u0161kih vojakov. Ve\u010d \u017ertev je bilo tudi v iranskih napadih na sosednje arabske dr\u017eave.<\/p>\n
21.03\u00a0ZDA bodo zalivskima dr\u017eavama prodale za ve\u010d kot 16 milijard dolarjev oro\u017eja<\/p>\n
Vlada ameri\u0161kega predsednika Donalda Trumpa je danes obvestila kongres, da bo Kuvajtu in Zdru\u017eenim arabskim emiratom prodala za 16,46 milijarde dolarjev razli\u010dnega oro\u017eja in voja\u0161ke opreme, poro\u010dajo ameri\u0161ki mediji.<\/p>\n
Dr\u017eavi bosta po napovedih od ZDA kupili dodatne radarje in drugo opremo, potrebno za obrambo pred iranskimi napadi, vklju\u010dno z raketami.<\/p>\n
Dr\u017eavni sekretar ZDA Marco Rubio je v obvestilu kongresu napisal, da gre za izredne razmere, ki zahtevajo takoj\u0161njo prodajo voja\u0161ke opreme, zato vlada ne potrebuje odobritve kongresa, je poro\u010dala ameri\u0161ka televizija CBS.<\/p>\n
Izraelsko-ameri\u0161ka vojna proti Iranu, ki jo je Trump sicer opredelil le kot “kratko ekskurzijo” in jo \u017ee razglasil za prakti\u010dno kon\u010dano, se nadaljuje.<\/p>\n
Iran \u0161e naprej vsakodnevno po\u0161ilja rakete in drone nad Izrael in zaveznice ZDA v Perzijskem zalivu, prav tako pa je onemogo\u010dil plovbo skozi strate\u0161ko pomembno Hormu\u0161ko o\u017eino, kar povzro\u010da pretrese na svetovnih energetskih trgih.<\/p>\n
Vojna proti Iranu je do zdaj Washington stala okrog 18 milijard dolarjev, vsak dodaten dan pa stane okrog dve milijardi, je navedlo ve\u010d tujih medijev, med njimi britanski Guardian. Trumpova vlada zato kongres prosi za dodatnih 200 milijard dolarjev, namenjenih posebej za to vojno, poro\u010da televizija CNBC.<\/p>\n
19.55\u00a0Trump ne namerava poslati kopenskih sil v Iran<\/p>\n
Ameri\u0161ki predsednik Donald Trump je danes ob sre\u010danju z japonsko premierko Sanae Takaichi v Beli hi\u0161i dejal, da v vojni z Iranom ne bo uporabil kopenskih enot. Ob tem je sicer dodal, da javnosti tudi ne bi razkril, \u010de bi to nameraval storiti, poro\u010dajo ameri\u0161ki mediji in tuje tiskovne agencije.<\/p>\n
Ameri\u0161ka vlada naj bi resno razmi\u0161ljala o omejeni uporabi kopenskih enot v vojni proti Iranu in je iz vzhodne Azije v Perzijski zaliv napotila ve\u010d tiso\u010d marincev, so poro\u010dali ameri\u0161ki mediji, med njimi Wall Street Journal in televizija MS NOW.<\/p>\n
Vojake naj bi po potrebi uporabili za zavzetje strate\u0161kih to\u010dk, da zagotovijo varno plovbo skozi strate\u0161ko pomembno Hormu\u0161ko o\u017eino, skozi katero v normalnih razmerah potuje okrog 20 odstotkov vse svetovne nafte. Razmi\u0161ljali naj bi tudi o zavzetju otoka Harg, od koder Iran izva\u017ea 90 odstotkov svoje nafte.<\/p>\n
Po treh tednih vojne je zdaj bolj ali manj jasno, da Trumpova vlada ni upo\u0161tevala vseh posledic napada na islamsko republiko, zlasti ne vpliva na svetovne cene nafte, \u0161e navaja televizija MS NOW. Trump je priznal, da so ga iranski napadi na sosednje arabske izvoznice nafte presenetili, vlada v Washingtonu pa zdaj sku\u0161a z razli\u010dnimi ukrepi vplivati na zni\u017eanje cen.<\/p>\n
Predsednik ZDA je v sredo Iranu zagrozil s \u0161e huj\u0161imi napadi, \u010de ta ne bo nehal napadati Katarja. Njegova vlada je odpravila sankcije na rusko nafto in sprostila del naftnih rezerv, za\u010dasno je ukinila zakon, ki tujim ladjam prepoveduje plovbo med ameri\u0161kimi pristani\u0161\u010di, dovolila prodajo venezuelske nafte ameri\u0161kim dru\u017ebam, na\u010drtuje pa tudi odpravo embarga na venezuelsko nafto, ki jo tankerji \u017ee preva\u017eajo \u2013 podobno kot v primeru ruske.<\/p>\n
Trump je danes dejal tudi, da nasprotuje izraelskim napadom na iranska naftna in plinska nahajali\u0161\u010da.<\/p>\n
Vsi na\u0161teti ukrepi skupaj s sprostitvijo svetovnih naftnih rezerv do zdaj niso zni\u017eali cen nafte na predvojno raven, temve\u010d te \u0161e vedno nihajo pri okrog 100 dolarjih za sod\u010dek. Iran na Trumpove gro\u017enje odgovarja z novimi gro\u017enjami in napadi.<\/p>\n
Iranski napadi na najve\u010dji obrat za uteko\u010dinjen zemeljski plin na svetu, ki ga nadzoruje Katar, ter na rafinerije v Savdski Arabiji in Kuvajtu so medtem danes znova pretresli energetske trge.<\/p>\n
17.45\u00a0Izrael prvi\u010d napadel iransko mornarico v Kaspijskem morju<\/p>\n
Izraelska vojska je danes sporo\u010dila, da je v okviru sredinega prvega napada na iransko mornarico v Kaspijskem morju zadela ve\u010d iranskih ladij. Napad je ozna\u010dila za enega svojih najpomembnej\u0161ih od za\u010detka vojne z Iranom konec februarja in povedala, da so zmogljivosti islamske republike v tem morju v veliki meri onesposobili.<\/p>\n
Izraelska vojska je po lastnih navedbah v Kaspijskem morju med drugim ciljala iranske ladje, opremljene z raketnimi sistemi, protipodmorni\u0161kimi raketami in sistemi za zra\u010dni nadzor, ter podporna in patruljna plovila. Zadela je tudi pristani\u0161ki poveljni\u0161ki center iranske mornarice, njene navedbe povzema francoska tiskovna agencija AFP.<\/p>\n
Po besedah tiskovnega predstavnika vojske, podpolkovnika Nadava \u0160o\u0161anija je Izrael s tem prvi\u010d v svoji zgodovini napadel iranske zmogljivosti v Kaspijskem morju, ki naj bi jih tudi onesposobil. Dodal je, da so sicer v zadnjih 36 urah skupno napadli ve\u010d kot 200 ciljev\u00a0po vsem Iranu.<\/p>\n
17.42\u00a0Iran v primeru novih napadov na energetsko infrastrukturo obljublja ostrej\u0161i odziv<\/p>\n
Iranski zunanji minister Abas Arag\u010di je danes dejal, da Iran ne bo pokazal nobene zadr\u017eanosti, \u010de bo njihova energetska infrastruktura ponovno napadena, s \u010dimer se je odzval na zadnje napade Izraela. Iranski poslanci medtem predlagajo uvedbo pristojbin za ladijski promet skozi strate\u0161ko pomembno Hormu\u0161ko o\u017eino.<\/p>\n
Arag\u010di je danes posvaril \u0161e pred ostrej\u0161im odzivom, \u010de bo Izrael ponovno napadel iransko infrastrukturo. Kot je zapisal v objavi na dru\u017ebenem omre\u017eju X, je Teheran v odgovoru na izraelski napad na iransko infrastrukturo izkoristil “le del” svoje mo\u010di.<\/p>\n
“Edini razlog za to zadr\u017eanost je bilo spo\u0161tovanje zahtevane deeskalacije,” je \u0161e dejal. “\u010ce bo na\u0161a infrastruktura ponovno napadena, ne bo nobene zadr\u017eanosti,” je dodal. S tem je ponovil gro\u017enje, ki jih je glede napadov na energetsko infrastrukturo ameri\u0161kih zaveznic v regiji pred tem izrekla iranska revolucionarna garda.<\/p>\n
Izrael je namre\u010d v sredo napadel iranske objekte na plinskem polju South Pars, ki je del najve\u010djega plinskega polja, ki ga skupaj upravljata Iran in Katar.<\/p>\n
Arag\u010di je tudi opozoril na posledice vojne, ki traja “\u0161ele tri tedne” in ki je bila po njegovih besedah “vsiljena tako Irancem kot Ameri\u010danom”. Pri tem je na omre\u017eju X delil \u010dlanek Washington Posta, da naj bi Pentagon zaprosil za ve\u010d kot 200 milijard dolarjev\u00a0(173 milijard evrov) dodatnih sredstev za financiranje vojne v Iranu.<\/p>\n
“Teh 200 milijard dolarjev je le vrh ledene gore,” je dejal Arag\u010di in opozoril na posledice, ki jih bo vojna imela za ameri\u0161ko gospodarstvo “zahvaljujo\u010d (izraelskemu premierju, op. p.) Benjaminu Netanjahuju”.<\/p>\n
Iranski poslanci pa medtem po poro\u010danju AFP predlagajo uvedbo pristojbin in davkov za ladje, ki plujejo skozi Hormu\u0161ko o\u017eino, skozi katero je bil promet prakti\u010dno ustavljen. V Teheranu poudarjajo, da se pogoji za ladijski promet skozi strate\u0161ko pomembno o\u017eino ne bodo vrnili v stanje pred za\u010detkom vojne na Bli\u017enjem vzhodu, ki so jo 28. februarja spro\u017eili ameri\u0161ko-izraelski napadi.<\/p>\n
“V parlamentu si prizadevamo za na\u010drt, po katerem bodo dr\u017eave islamski republiki pla\u010devale pristojbine in davke, \u010de se bo Hormu\u0161ka o\u017eina uporabljala kot varna pot za tranzit ter energetsko in prehransko varnost,” je po poro\u010danju iranske tiskovne agencije ISNA dejala teheranska poslanka Somajeh Rafiei.<\/p>\n
Odkar iranske sile blokirajo to klju\u010dno trgovsko pot, je 167 kilometrov dolgo Hormu\u0161ko o\u017eino pre\u010dkalo le nekaj tovornih ladij in tankerjev. Po podatkih analiti\u010dne dru\u017ebe Kpler so ladje za prevoz blaga od za\u010detka meseca do danes opravile le 114 prehodov o\u017eine, kar je 95 odstotkov manj kot pred vojno.<\/p>\n
17.17 Iranci zadeli ameri\u0161ki lovec F-35, ki je moral zasilno pristati<\/p>\n
Po poro\u010danju CNN je ameri\u0161ko lovsko\u00a0letalo F-35 zasilno pristalo v ameri\u0161ki letalski bazi na Bli\u017enjem vzhodu, potem ko ga je zadel izstrelek, za katerega domnevajo, da izvira iz Irana. To sta za CNN potrdila dva vira, ki sta seznanjena z razmerami.<\/p>\n
![\"F-35](\"\/media\/img\/43\/0b\/2ad8bff0cb4ae5ea0895-f-35.jpeg\" "\\"F-35\\"\/")
<\/p>\n
Foto: Guliverimage <\/p>\n
Tiskovni predstavnik ameri\u0161kega centralnega poveljstva, kapitan Tim Hawkins\u00a0je potrdil, da je letalo pete generacije stealth “izvajalo bojno misijo nad Iranom”, ko je moralo zasilno pristati. Hawkins je dodal, da je letalo varno pristalo in da incident preiskujejo. “Letalo je varno pristalo in pilot je v stabilnem stanju. Incident \u0161e preiskujejo,” je dejal Hawkins.<\/p>\n
To bi bil prvi incident od konca februarja, ko se je za\u010dela vojna v Iranu, da bi Iran zadel ameri\u0161ko letalo.\u00a0Tako vojska ZDA kot tudi Izrael v vojnem konfliktu uporabljata letala F-35, letalo pa stane ve\u010d kot 100 milijonov dolarjev. Kot \u0161e poro\u010da CNN, se je zasilni pristanek letala zgodil v \u010dasu,\u00a0ko visoki ameri\u0161ki uradniki \u0161e naprej poro\u010dajo o velikem uspehu v kampanji proti Iranu.\u00a0Obrambni minister Pete Hegseth je v \u010detrtek zjutraj v lu\u010di tega dejal, da ZDA v vojni proti Iranu “odlo\u010dno zmagujejo” in da je iranska zra\u010dna obramba “zravnana”.<\/p>\n
15.45 Guterres pozval ZDA in Izrael h kon\u010danju vojne z Iranom<\/p>\n
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je danes pozval ZDA in Izrael, naj kon\u010data vojno z Iranom, preden bo “popolnoma u\u0161la izpod nadzora”, Teheran pa\u00a0naj preneha napadati sosede. V izjavi za medije s predsednikom Evropskega sveta Antoniom Costo ob robu vrha EU v Bruslju je \u0161e opozoril na mo\u017ene posledice za civiliste in svetovno gospodarstvo.<\/p>\n
![\"\"](\"\/media\/img\/9c\/b3\/e41aaabe0a32e954b4f9-antonio-guterres.jpeg\" "\\"Antonio")
<\/p>\n
“Zdru\u017eenim dr\u017eavam in Izraelu: skrajni \u010das je, da kon\u010data to vojno, ki grozi, da bo popolnoma u\u0161la izpod nadzora in povzro\u010dila veliko trpljenje civilistov ter imela dramati\u010dne posledice za svetovno gospodarstvo,”\u00a0je dejal Guterres (na fotografiji).
\n Foto: Reuters <\/p>\n
Iranu pa je sporo\u010dil, naj preneha napadati sosednje dr\u017eave. “Te niso bile nikoli vpletene v konflikt,”\u00a0je poudaril. Teheran je tudi pozval k ponovnemu odprtju Hormu\u0161ke o\u017eine, skozi katero gre petina svetovne trgovine z nafto. “\u010cas je, da prevlada diplomacija, \u010das je, da prevlada mo\u010d prava nad pravom mo\u010di,”\u00a0je \u0161e dejal generalni sekretar ZN.<\/p>\n
Guterres je tudi izrazil prepri\u010danje, da bo EU imela osrednjo vlogo v prizadevanjih za vzpostavitev mednarodnega reda, temelje\u010dega na vladavini prava. Costa pa je poudaril, da izku\u0161nje ka\u017eejo, da v resnici ni alternative mednarodnemu redu, ki temelji na pravilih. “Alternativa je kaos, alternativa je vojna v Ukrajini. Alternativa je vojna na Bli\u017enjem vzhodu. Alternativa je dramati\u010dna humanitarna situacija v Gazi,”\u00a0je dejal. Ob tem je zagotovil generalnemu sekretarju ZN, da bo Evropska unija \u0161e naprej velika podpornica njegovega dela v ZN.<\/p>\n
S kosilom z generalnim sekretarjem ZN se nadaljuje vrh EU, v ospredju katerega je bila dopoldne nadaljnja podpora unije Ukrajini. Popoldne imajo voditelji unije na dnevnem redu razpravo o krepitvi konkuren\u010dnosti evropskega gospodarstva. Premier Robert Golob se je medtem \u017ee odpravil domov.<\/p>\n
15.35 \u0160est zahodnih dr\u017eav pripravljenih prispevati k varnosti v Hormu\u0161ki o\u017eini<\/p>\n
\u0160est dr\u017eav, med njimi Velika Britanija in Francija, je v skupni izjavi danes sporo\u010dilo, da so pripravljene prispevati k na\u010drtom za zagotovitev varne plovbe v strate\u0161ko pomembni Hormu\u0161ki o\u017eini. Hkrati so obsodile iranske napade na civilno energetsko infrastrukturo v zalivskih dr\u017eavah in Teheran pozvale, naj preneha z gro\u017enjami in blokado o\u017eine.<\/p>\n
Zdru\u017eeno kraljestvo, Francija, Nem\u010dija, Italija, Nizozemska in Japonska so v izjavi, ki jo je danes objavil Downing Street, sporo\u010dile, da so pripravljene “prispevati k ustreznim prizadevanjem za zagotovitev varnega prehoda skozi Hormu\u0161ko o\u017eino”, ki jo je Iran delno zaprl kot odgovor na napade ZDA in Izraela.<\/p>\n
Hkrati je \u0161esterica pozdravila prizadevanja dr\u017eav, ki \u017ee delajo na teh na\u010drtih, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP.<\/p>\n
Dr\u017eave so tudi najostreje obsodile\u00a0napade Irana na neoboro\u017eena trgovska plovila v Zalivu in pozvale k takoj\u0161nji prekinitvi napadov na civilno infrastrukturo, vklju\u010dno z naftnimi in plinskimi objekti. “Iran pozivamo, naj nemudoma preneha z gro\u017enjami, postavljanjem min, napadi z droni in raketami ter drugimi poskusi blokiranja o\u017eine za komercialni ladijski promet,”\u00a0so \u0161e dodali, ob tem pa izrazili globoko zaskrbljenost zaradi stopnjevanja konflikta.<\/p>\n
Zaradi nastalih razmer je po podatkih Mednarodne pomorske organizacije na okoli 3.200 plovilih zahodno od o\u017eine obti\u010dalo pribli\u017eno 20 tiso\u010d\u00a0pomor\u0161\u010dakov.<\/p>\n
Izjava \u0161esterice dr\u017eav sledi pozivu ameri\u0161kega predsednika Donalda Trumpa, ki je pred dnevi zavezni\u0161ke dr\u017eave pozval, naj v Hormu\u0161ko o\u017eino napotijo svoje voja\u0161ke ladje in tako zagotovijo ponovno odprtje pomorske poti, klju\u010dne za svetovno trgovino z nafto. Obenem jim je zagrozil, da ne bo dobro za zvezo Nato, \u010de ga ne bodo upo\u0161tevale.<\/p>\n
14.35 Hegseth: ZDA nimajo natan\u010dnega \u010dasovnega okvira za kon\u010danje vojne proti Iranu<\/p>\n
ZDA nimajo natan\u010dnega \u010dasovnega okvira za kon\u010danje vojne proti Iranu, je danes izjavil ameri\u0161ki obrambni minister Pete Hegseth. Opozoril je, da so jedrske ambicije iranskega re\u017eima neposredna gro\u017enja ZDA, in dodal, da bi se ves svet moral zahvaliti ameri\u0161kemu predsedniku Donaldu Trumpu.<\/p>\n
“Ne \u017eelimo dolo\u010diti dokon\u010dnega \u010dasovnega okvira,”\u00a0je po poro\u010danju francoske tiskovne agencije AFP na novinarski konferenci povedal Hegseth in ponovil, da bo o tem, kdaj se bo vojna kon\u010dala, odlo\u010dal predsednik Donald Trump. Pri tem je medijem o\u010dital, da \u017eelijo Ameri\u010dane prepri\u010dati, da se premikajo proti ve\u010dni vojni. “Ni\u010d ne bi moglo biti dlje od resnice,”\u00a0je nadaljeval in dodal, da cilji ZDA v vojni ostajajo nespremenjeni. Ponovil je, da si ameri\u0161ke sile prizadevajo uni\u010diti iranske zaloge raket in\u00a0njihovo mornarico ter\u00a0Teheranu trajno prepre\u010diti mo\u017enost pridobitve jedrskega oro\u017eja.<\/p>\n
“Re\u017eim, ki no\u010de opustiti svojih jedrskih ambicij, ni le regionalna te\u017eava, temve\u010d neposredna gro\u017enja Ameriki,”\u00a0je opozoril. Ob tem je poudaril, da bi se ves svet moral zahvaliti Trumpu, vklju\u010dno z “nehvale\u017enimi zavezniki v Evropi”, navaja britanski BBC.<\/p>\n
ZDA so po navedbah Hegsetha do zdaj zadele \u017ee ve\u010d kot sedem tiso\u010d ciljev v Iranu in po\u0161kodovale oziroma potopile najmanj 120 iranskih voja\u0161kih plovil. Dodal je, da se je \u0161tevilo izstreljenih raket in dronov proti ameri\u0161kim silam od za\u010detka konflikta zmanj\u0161alo za 90 odstotkov. Na vpra\u0161anje o poro\u010danju \u010dasnika Washington Post, da naj bi Pentagon zaprosil za ve\u010d kot 200 milijard dolarjev (173 milijard evrov) dodatnih sredstev za financiranje vojne v Iranu, je Hegseth odgovoril, da je za “ubijanje zlobne\u017eev potreben denar”.<\/p>\n
Hegseth je \u0161e dejal, da sta bila s Trumpom prisotna, ko so v ZDA pripeljali posmrtne ostanke ameri\u0161kih vojakov, ki so bili ubiti v vojni z Iranom. Njihove dru\u017eine so po navedbah ministra prosile, naj se ne ustavijo, dokler delo ne bo opravljeno.<\/p>\n
Na\u010delnik \u0161taba zdru\u017eenih poveljstev ameri\u0161kih oboro\u017eenih sil, general Dan Caine\u00a0je medtem na novinarski konferenci dejal, da ameri\u0161ka vojska v boju proti dronom prodira globlje v iranski zra\u010dni prostor.<\/p>\n
13.19\u00a0Rutte prepri\u010dan o\u00a0re\u0161itvi spora med ZDA in zaveznicami glede Hormu\u0161ke o\u017eine<\/p>\n
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je danes izrazil prepri\u010danje, da se spor med ameri\u0161kim predsednikom Donaldom Trumpom in evropskimi zaveznicami glede Hormu\u0161ke o\u017eine lahko re\u0161i. Trump je namre\u010d pred dnevi pozval zavezni\u0161ke dr\u017eave, naj pomagajo pri odprtju o\u017eine, ve\u010d dr\u017eav pa se je od voja\u0161kega posredovanja distanciralo.<\/p>\n
![\"Generalni](\"\/media\/img\/3c\/39\/e9bafa5827cd7225973b-mark-rutte-generalni-sekretar-nato.jpeg\" "\\"Mark")
<\/p>\n
Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte
\n Foto: Reuters <\/p>\n
“Prepri\u010dan sem, da bodo zaveznice, kot vedno, storile vse za podporo na\u0161im skupnim interesom. Na\u0161li bomo pot naprej,” je novinarjem v Bruslju dejal Rutte. Ponovil je, da se mora Hormu\u0161ka o\u017eina ponovno odpreti, in dodal, da je ta klju\u010dnega pomena za svetovno gospodarstvo, poro\u010da nem\u0161ka tiskovna agencija DPA.<\/p>\n
Trump je pred dnevi pozval zavezni\u0161ke dr\u017eave, naj v Hormu\u0161ko o\u017eino napotijo svoje voja\u0161ke ladje in tako zagotovijo ponovno odprtje pomorske poti, klju\u010dne za svetovno trgovino z nafto. Obenem jim je zagrozil, da ne bo dobro za zvezo Nato, \u010de ga ne bodo upo\u0161tevale.<\/p>\n
Partnerice ZDA, vklju\u010dno s \u010dlanicami EU, ne ka\u017eejo navdu\u0161enja nad tem. Ve\u010d dr\u017eav, med drugim Nem\u010dija, Poljska, \u0160panija, Gr\u010dija, \u0160vedska, Japonska in Avstralija, se je namre\u010d distanciralo od voja\u0161kega posredovanja v Hormu\u0161ki o\u017eini.<\/p>\n
V lu\u010di tega je Trump v torek dejal, da ZDA zaradi uspehov v Iranu ne potrebujejo ve\u010d pomo\u010di zavezni\u0161kih dr\u017eav. V sredo pa je namignil, da bi lahko zavezni\u0161kim dr\u017eavam prepustil, naj same zavarujejo o\u017eino.<\/p>\n
13.48\u00a0Golob: Evropa je na pragu velike energetske krize<\/p>\n
Evropa je na pragu velike energetske krize, je v lu\u010di vojne na Bli\u017enjem vzhodu ob prihodu na dana\u0161nje zasedanje Evropskega sveta posvaril premier Robert Golob. EU lahko krizo prepre\u010di samo tako, da dose\u017ee mir v regiji, je povedal.<\/p>\n
Ve\u010d o tem:\u00a0<\/p>\n
12.18\u00a0Ameri\u010dani posku\u0161ajo uni\u010diti iranske podzemne bunkerje za oro\u017eje<\/p>\n
\u010ceprav so ameri\u0161ke sile zadele okoli 8.000 tar\u010d, iranske rakete in brezpilotni letalniki \u0161e naprej napadajo sosednje dr\u017eave. Ker Iran nima pomembnih zra\u010dnih ali pomorskih sil, se zana\u0161a na rakete in brezpilotna letala, zato jih posku\u0161a za\u0161\u010dititi na vse mogo\u010de\u00a0na\u010dine. Zaradi geografskih zna\u010dilnosti dr\u017eave in desetletij na\u010drtovanja je\u00a0velik del tega oro\u017eja globoko pod zemljo ali zakopan v gorskih verigah.<\/p>\n
Zaradi tak\u0161ne lokacije\u00a0je njegovo uni\u010denje izjemno te\u017eko, zato se za prodiranje v utrjene objekte uporabljajo posebne bombe\u00a0imenovani “bunker busterji”. Med njimi je bomba GBU-72 Advanced Penetrator, te\u017eka pribli\u017eno 2.270 kilogramov, ki je bila uporabljena v napadih ta teden. Ta vrsta oro\u017eja prodre v tla in eksplodira \u0161ele po dosegu podzemne tar\u010de.<\/p>\n
Ameri\u0161ki obrambni minister Pete Hegseth je prej\u0161nji petek dejal, da so bile iranske proizvodne zmogljivosti balisti\u010dnih raket “funkcionalno pora\u017eene in uni\u010dene”, vklju\u010dno s tovarnami, kompleksi in proizvodnimi linijami po vsej dr\u017eavi.<\/p>\n
Vendar pa se kljub hudim posledicam za proizvodnjo obstoje\u010de zaloge raket o\u010ditno \u0161e vedno uporabljajo v napadih. Zaradi tega se ZDA in Izrael zdaj osredoto\u010dajo\u00a0tudi na uni\u010devanje mobilnih izstrelitvenih naprav, pri \u010demer za njihovo lociranje in uni\u010denje uporabljajo obve\u0161\u010devalne podatke in natan\u010dno zra\u010dno vodenje.<\/p>\n
Podobne taktike so uporabljali tudi med zalivsko vojno proti Iraku leta 1991, ko so ameri\u0161ka lovska letala iskala in uni\u010dila Sadamove rakete scud, ki so grozile Izraelu. Te operacije, znane kot “lov na scud”, se ponovno uporabljajo v vojni v Iranu.<\/p>\n
9.56\u00a0Kitajska obsodila izraelski umor Larid\u017eanija<\/p>\n
Kitajska je danes kot nesprejemljivega obsodila umor vodje iranskega sveta za nacionalno varnost Alija Larid\u017eanija, ki ga je v torkovih napadih ubil Izrael, pa tudi uboje drugih iranskih voditeljev od za\u010detka izraelsko-ameri\u0161kih napadov na Iran.\u00a0<\/p>\n
Kitajska, ki je tesna partnerka Teherana, je bila do zdaj\u00a0kriti\u010dna tudi do Irana zaradi napadov na zalivske dr\u017eave, ki gostijo ameri\u0161ka voja\u0161ka opori\u0161\u010da.<\/p>\n
Izraelski obrambni minister Izrael Kac je v sredo povedal, da sta s premierjem Benjaminom Netanjahujem “pooblastila vojsko, da likvidira vse visoke iranske predstavnike”, ki jih je mogo\u010de ubiti brez ve\u010dje stranske \u0161kode, ne da bi za to potrebovala dodatno odobritev.<\/p>\n
Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin D\u017ejan je danes dejal, da je “Kitajska \u0161okirana nad to izjavo”.<\/p>\n
Poudaril je, da je Peking vedno nasprotoval uporabi sile v mednarodnih odnosih, da pa so “umori iranskih dr\u017eavnih voditeljev in napadi na civilne tar\u010de \u0161e bolj nesprejemljivi”. “Kitajska poziva vse strani, naj nemudoma kon\u010dajo voja\u0161ke operacije in prepre\u010dijo, da bi razmere v regiji u\u0161le izpod nadzora,” je dodal.<\/p>\n
Kitajska sku\u0161a tudi posredovati za kon\u010danje vojne. S tem namenom se z visokimi predstavniki dr\u017eav v regiji ta mesec sestaja posebni kitajski odposlanec za Bli\u017enji vzhod D\u017eaj\u00a0Jun. Med obiski je poudarjal, da tar\u010de napadov ne smejo biti nevoja\u0161ki cilji in da ne sme biti motena varnost ladijskih poti.<\/p>\n
V torek pa je Peking napovedal humanitarno pomo\u010d za Iran, Libanon, Jordanijo in Irak.<\/p>\n
9.20 Oman je ZDA poslal jasno sporo\u010dilo: Izgubili ste nadzor nad lastno zunanjo politiko<\/p>\n
Omanski zunanji minister\u00a0Badr Al Busaidi opozarja, da so ZDA izgubile nadzor nad lastno zunanjo politiko, in poziva svoje zaveznike, naj pomagajo kon\u010dati to vojno, poro\u010da The Economist.\u00a0<\/p>\n
Po njegovem mnenju je bila najve\u010dja napaka ameri\u0161ke administracije ta, da je sploh vstopila v to vojno. Al Busaidi poudarja, da to ni ameri\u0161ka vojna in da ni realisti\u010dnega scenarija, v katerem bi tako Izrael kot ZDA dosegli\u00a0svoje cilje.<\/p>\n
Kot pravi Al Busaidi, je\u00a0Izrael Belo hi\u0161o prepri\u010dal, da je Iran oslabljen zaradi sankcij, notranjih razdorov in preteklih\u00a0napadov na jedrske objekte ter da je mogo\u010da hitra zmaga. Po njegovem mnenju je zdaj jasno, da bodo cilje lahko dosegli le z dolgotrajno vojno in sodelovanjem\u00a0ameri\u0161kih kopenskih sil, kar bi odprlo novo poglavje v dolgotrajnih vojnah, za katere je ameri\u0161ki predsednik Donald Trump obljubil, da jih bo kon\u010dal, je \u0161e povedal za The Economist.<\/p>\n
9.15 Raketa le za 350 metrov zgre\u0161ila jedrsko elektrarno Bu\u0161er v Iranu<\/p>\n
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je potrdila, da je bila v torkovem zra\u010dnem napadu na Iran uni\u010dena infrastruktura v neposredni bli\u017eini jedrske elektrarne v Bu\u0161erju.<\/p>\n
Ve\u010d o tem:<\/p>\n
9.13\u00a0Po napadih v Katarju evropske cene plina posko\u010dile za 35 odstotkov<\/p>\n
Po najnovej\u0161ih napadih na energetsko infrastrukturo na Bli\u017enjem vzhodu, vklju\u010dno z najve\u010djim plinskim objektom v Katarju, so se cene zemeljskega plina v Evropi zvi\u0161ale za ve\u010d kot 35 odstotkov. S terminskimi pogodbami za dobavo v aprilu so zjutraj na vozli\u0161\u010du TTF na Nizozemskem dosegle vse do 74 evrov za megavatno uro (MWh).<\/p>\n
Dva vala iranskih napadov v sredo in danes zjutraj sta namre\u010d povzro\u010dila veliko \u0161kodo v industrijski coni Ras Lafan na severu Katarja, najve\u010djem svetovnem vozli\u0161\u010du za uteko\u010dinjeni zemeljski plin, je poro\u010dala francoska tiskovna agencija AFP. Pri tem je bilo ve\u010d objektov mo\u010dno po\u0161kodovanih, so prek omre\u017eja X sporo\u010dili iz katarske dr\u017eavne energetske dru\u017ebe Qatar Energy. To je med vlagatelji povzro\u010dilo nove bojazni glede oskrbe z energijo.<\/p>\n
Obrat Ras Lafan zagotavlja pribli\u017eno 20 odstotkov svetovne oskrbe z uteko\u010dinjenim zemeljskim plinom. Tudi zaprtje Hormu\u0161ke o\u017eine zaradi vojne v Iranu je mo\u010dno zmanj\u0161alo\u00a0dobavo\u00a0zemeljskega plina v Evropo in Azijo.<\/p>\n
9.09\u00a0FBI preiskuje nekdanjega direktorja protiteroristi\u010dnega centra ZDA<\/p>\n
Ameri\u0161ki zvezni preiskovalni urad (FBI) je spro\u017ei preiskavo nekdanjega direktorja ameri\u0161kega Nacionalnega centra za boj proti terorizmu Joeja Kenta, ki je v torek odstopil v znak protesta proti vojni z Iranom. Preiskava je povezana z uhajanjem tajnih podatkov, poro\u010da CBS.\u00a0<\/p>\n
Kent, ki je bil sicer odlo\u010den podpornik predsednika Donalda Trumpa in njegovega gibanja MAGA, je v odstopni izjavi med drugim zapisal, da Iran ni predstavljal gro\u017enje za ZDA.<\/p>\n
V intervjuju za oddajo konservativnega voditelja Tuckerja Calrsona je Kent v sredo dejal, da so njemu in drugim, ki so nasprotovali vojni proti Iranu, prepre\u010devali dostop do Trumpa. Ponovil je, da gre za vojno na \u017eeljo Izraela.<\/p>\n
Tako kot v odstopni izjavi, ki jo je objavil na omre\u017eju X, je Kent tudi Carlsonu povedal, da Iran ni predstavljal neposredne gro\u017enje ZDA, vojno pa je izsilil Izrael.<\/p>\n
After much reflection, I have decided to resign from my position as Director of the National Counterterrorism Center, effective today.<\/p>\n
I cannot in good conscience support the ongoing war in Iran. Iran posed no imminent threat to our nation, and it is clear that we started this\u2026 pic.twitter.com\/prtu86DpEr<\/a><\/p>\n