{"id":30787,"date":"2026-03-19T23:48:09","date_gmt":"2026-03-19T23:48:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/30787\/"},"modified":"2026-03-19T23:48:09","modified_gmt":"2026-03-19T23:48:09","slug":"gibanje-svoboda-in-sds-izenacena","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/30787\/","title":{"rendered":"Gibanje Svoboda in SDS izena\u010dena"},"content":{"rendered":"<p>Kak\u0161na bo sestava novega parlamenta in kdo bo lahko sestavljal prihodnjo vlado? Za odgovor na to bo treba po\u010dakati vsaj na nedeljski ve\u010der, zadnja poizvedba javnega mnenja, ki jo je in\u0161titut Mediana izvedel za Delo, Pop TV in Televizijo Slovenija pa ka\u017ee na to, da sta Gibanje Svoboda in SDS skoraj povsem izena\u010dena na vrhu.<\/p>\n<p>V anketi, ki jo je Mediana izvedla med 16. in 18. marcem, torej v obdobju, ki so ga zaznamovali prisluhi in vpra\u0161anja o vpletenosti vanje, je 18,9 odstotka od 1598 sodelujo\u010dih dejalo, da bodo na nedeljskih parlamentarnih volitvah glasovali za Gibanje Svoboda, 18,5 odstotka pa, da bodo izbrali SDS.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/2803072.width-660.format-webp.webp.webp\" alt=\"Infografika Delo\" img_id=\"6793372\" data-img-id=\"6793372\"\/><\/p>\n<p>Infografika Delo<\/p>\n<p>Nimata pa zelo podobnih rezultatov le vodilni stranki, ampak tudi \u0161tiri, ki so se v raziskavi zvrstile od tretjega do \u0161estega mesta oziroma znotraj pol odstotne to\u010dke, izbralo bi jih od 5,5 do \u0161est odstotkov vpra\u0161anih \u2013 lista NSi s Fokusom in SLS, SD, Demokrati An\u017eeta Logarja ter Levica z Vesno. Stranka Resnica je izbira 4,2 odstotka vpra\u0161anih, sledijo Prerod Vladimirja Prebili\u010da s 3,2 odstotka ter SNS in Piratska stranka z 2,4 oziroma 2,3 odstotka podpore, vse druge stranke zaznavajo manj kot odstotek.<\/p>\n<p>Kar \u010detrtina respondentov ne ve, komu bi namenila glas ali ga ne bi nikomur ali pa ne \u017eeli odgovoriti.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/2803032.width-660.format-webp.webp.webp\" alt=\"Infografika Delo\" img_id=\"6793362\" data-img-id=\"6793362\"\/><\/p>\n<p>Infografika Delo<\/p>\n<p>Slabih 60 odstotkov vpra\u0161anih zagotavlja, da se bodo volitev udele\u017eili, dobra petina se jih bo verjetno. Pet odstotkov pa jih \u0161e ne ve, mogo\u010de bodo, mogo\u010de pa tudi ne, prav toliko se jih verjetno ne bo, skoraj devet odstotkov pa gotovo ne.<\/p>\n<p>Razlika v spodnji polovici<\/p>\n<p>Med 952 vpra\u0161animi, ki so izrazili, kdo je njihov favorit, jih le polovica trdi, da svoje odlo\u010ditve do nedelje ne bo spremenila.<\/p>\n<p>\u010ce upo\u0161tevamo aktualne izbire verjetno opredeljenih, ki pravijo, da se bodo volitev gotovo udele\u017eili, se na vrhu ne bi ni\u010d spremenilo. Gibanje Svoboda bi dobilo 27,8 odstotka (v intervalu zaupanja od 24,9 do 30,6 odstotka) in SDS 27,7 (interval od 24,8 do 30,5).<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/2803031.width-660.format-webp.webp.webp\" alt=\"anketa stranke\" img_id=\"6793352\" data-img-id=\"6793352\"\/><\/p>\n<p>anketa stranke<\/p>\n<p>Razlika v razmerjih pa nastane med drugimi strankami. Torej, med tistimi, ki zagotavljajo, da bodo oddali svoj glas, jih je za NSi s Fokusom in SLS 8,8 odstotka (interval od sedem do 10,6), Levica z Vesno bi zbrala 7,6 odstotka (od 5,9 do 9,3), Demokrati An\u017eeta Logarja 7,3 odstotka (od 5,6 do 8,9), SD 5,5 odstotka (od 4,1 do 7), Resnica 5,1 odstotka (od 3,7 do 6,5), Prerod Vladimirja Prebili\u010da 3,4 odstotka (od 2,3 do 4,6), Pirati pa 2,8 odstotka (od 1,7 do 3,8).<\/p>\n<p>\u010ce potencialne mandate prera\u010dunamo iz teh srednjih vrednosti, bi parlamentarni prag prestopilo sedem strank. Tako Gibanje Svoboda kot SDS bi zastopalo po 28 predstavnikov, NSi s Fokusom in SLS bi imela osem sede\u017eev, Levica z Vesno in Demokrati An\u017eeta Logarja po sedem sede\u017eev, poslanci SD in Resnice bi dobili po pet mest. Na desni sredini \u2013 SDS, NSi in Demokrati \u2013 bi bilo torej skupaj 43 poslancev, na levi sredini \u2013 Gibanje Svoboda, Levica in SD \u2013 pa 40. \u010ce bi se res iz\u0161lo tako, bi bila lahko Resnica jezi\u010dek na tehtnici, manj\u0161inska predstavnika pa se na\u010deloma ne povezujeta v koalicije. Porazdelitev sede\u017eev bi bila lahko tudi nekoliko druga\u010dna, \u010de bi Prerod dosegel zgornjo mejo intervala zaupanja (4,6 odstotka) in bi mu uspel preboj v dr\u017eavni zbor.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/2803033.width-660.format-webp.webp.webp\" alt=\"Infografika Delo\" img_id=\"6793342\" data-img-id=\"6793342\"\/><\/p>\n<p>Infografika Delo<\/p>\n<p>Direktorica Mediane Janja Bo\u017ei\u010d Marolt poudarja, da v nobenem primeru to ni napoved nedeljskega rezultata, ampak le en od mo\u017enih scenarijev \u0161tiri dni pred volitvami. Je izid zanjo presenetljiv? \u00bbZa nas, raziskovalce ni niti dobrih niti slabih rezultatov. Rezultati pa\u010d so, priporo\u010dam, da se jih gleda v intervalih zaupanja. Ko pogledam trend, vidim odziv na kampanjo, kar sem \u017ee ves \u010das posku\u0161ala pojasnjevati, da so izidi odziv na dogajanje. Do nedelje so \u0161e trije dnevi in vrhunec kampanje, kar bo rezultate \u0161e pretreslo,\u00ab ocenjuje Janja Bo\u017ei\u010d Marolt. Po njenem mnenju je preve\u010d nepredvidljivih dejavnikov, kar onemogo\u010da kakr\u0161nokoli napovedovanje.<\/p>\n<p>Kak\u0161en bo vpliv udele\u017ebe?<\/p>\n<p>Med dejavniki, ki se utegnejo pretehtati, je udele\u017eba in kdo bo uspel bolj mobilizirati svojo bazo. Politi\u010dni analitik Miro Ha\u010dek je pred kratkim za Delo komentiral: \u00bbVedno do zdaj je veljalo \u2013 \u010deprav je vpra\u0161anje, ali ta zakonitost \u0161e velja \u2013, da imajo levosredinske stranke ve\u010d mo\u017enosti, \u010de pride na voli\u0161\u010da ve\u010d kot 60 odstotkov upravi\u010dencev, \u010de pa jih pride 60 odstotkov ali manj, pa desnosredinske.\u00ab Med neznankami je tudi to, kot je izpostavil, kdo bodo akterji, ki se bodo pribli\u017eali, ne pa presegli \u0161tirih odstotkov, kar jemlje glasove dolo\u010denemu mo\u010dnej\u0161emu igralcu.<\/p>\n<p>\tPo izsledkih raziskave bi levosredinske stranke dobile 40 poslancev, desnosredinske 43.<br \/>\n\tV Mediani opozarjajo, da to ni napoved, ampak eden od mo\u017enih scenarijev.<br \/>\n\tTudi pred prej\u0161njimi volitvami sta bili vodilni stranki blizu skupaj.<\/p>\n<p>Izku\u0161nje izpred \u0161tirih let ka\u017eejo, da se lahko zadnje dni marsikaj spremeni, posebej tudi na vpliv udele\u017ebe. Neposredno pred prej\u0161njimi volitvami aprila leta 2022 sta bili v zadnji raziskavi javnega mnenja Gibanje Svoboda in SDS le slabi dve odstotni to\u010dki narazen, pri\u010dakovala pa se je pribli\u017eno 60-odstotna udele\u017eba. Dejansko je ta presegla 70 odstotkov, razlika med prvima dvema strankama pa je bila ve\u010d kot 130.000 glasov. Podpora Gibanju Svoboda je presegla 34 odstotkov, SDS 23 odstotkov, SAB pa je ostala pred parlamentarnimi vrati, \u010deprav ji je \u0161e tri dni prej kazalo skoraj \u0161est odstotkov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Kak\u0161na bo sestava novega parlamenta in kdo bo lahko sestavljal prihodnjo vlado? Za odgovor na to bo treba&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":30788,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[3492,32,3375,5468,5470,35,31,34,36,1154,3491,37,38,3955,33,52],"class_list":{"0":"post-30787","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-anketa","9":"tag-headlines","10":"tag-javno-mnenje","11":"tag-mediana","12":"tag-merjenje","13":"tag-najpomembnejse-novice","14":"tag-news","15":"tag-novice","16":"tag-osrednje-novice","17":"tag-politika","18":"tag-raziskava","19":"tag-slovene","20":"tag-slovenscina","21":"tag-stranke","22":"tag-top-stories","23":"tag-volitve-2026"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116258518106577366","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/30787","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=30787"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/30787\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/30788"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=30787"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=30787"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=30787"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}