![\"karavanke](\"\/media\/img\/30\/c2\/88a9eb9ca54a952943dc.png\"\/)
<\/p>\nNa Jesenicah so danes uradno odprli novo cev avtocestnega predora Karavanke, ki po besedah infrastrukturne ministrice Alenke Bratu\u0161ek ni le infrastrukturni projekt, ampak tudi dragocena nalo\u017eba v varnost ljudi, gospodarsko konkuren\u010dnost in dolgoro\u010dno stabilnost \u010dezmejnih povezav.<\/p>\n
S projektom druge cevi karavan\u0161kega predora Slovenija po ministri\u010dinih besedah znova dokazuje, da zmore na\u010drtovati, usklajevati in izpeljati izjemno zahtevne infrastrukturne projekte strate\u0161kega pomena za prometno povezljivost dr\u017eave in regije.<\/p>\n
Gre za na\u0161 najmodernej\u0161i cestni predor, ki je del ene klju\u010dnih evropskih prometnih povezav, je \u0161e izpostavila Bratu\u0161ek. Ta je leto\u0161nje leto ozna\u010dila za leto predorov. Skupna dol\u017eina zaklju\u010denih predorov, kamor se v\u0161teva tudi nov predor Karavanke, predori na trasi drugega tira med Diva\u010do in Koprom ter predori na trasi severnega dela tretje razvojne osi, po njenih besedah zna\u0161a nekaj ve\u010d kot 32 kilometrov.<\/p>\n
<\/p>\n
Promet.si<\/p>\n
Nova cev bo po njenih besedah skupaj z nadgrajeno obstoje\u010do omogo\u010dila tudi popolno uskladitev z evropsko direktivo o varnosti v cestnih predorih in zagotavlja standarde, ki jih imajo vsi najmodernej\u0161i predori v Evropi.<\/p>\n
Da gre za enega najve\u010djih infrastrukturnih dose\u017ekov v Sloveniji v zadnjih letih in pomemben korak naprej za prometno varnost, mobilnost ter mednarodno povezovanje, je na slovesnosti izpostavil tudi predsednik uprave Darsa Andrej Ribi\u010d.<\/p>\n
“Druga cev predora Karavanke povezuje dr\u017eave, ljudi in gospodarstva, je simbol sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo ter pomemben prispevek k razvoju evropskega prometnega prostora,” je dejal. Kot zanimivost je izpostavil, da so na slovenski strani izkopali za 171 olimpijskih bazenov kamenin, porabili za 78 olimpijskih bazenov betona in porabili toliko jekla, kot ga je vgrajenega v Eifflovem stolpu.<\/p>\n
Vodja predstavni\u0161tva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jer\u0161e je poudarila pomen projekta za celotno Evropo. “Predor \u017ee ve\u010d kot tri desetletja povezuje ljudi, podjetja, gospodarstva na obeh straneh Karavank in je \u017ee leta 1991, ko je bil odprt, nosil izjemno mo\u010dno sporo\u010dilo – meje naj povezujejo, ne lo\u010dujejo. Danes to sporo\u010dilo nadaljujemo,” je dejala.<\/p>\n
Promet bo po novi, vzhodni cevi predora stekel v petek ob 9. uri, kar pa \u0161e ne bo prineslo posebnih sprememb v prometni preto\u010dnosti in s tem olaj\u0161anja za voznike in prebivalce Jesenic.<\/p>\n
V za\u010detni fazi bo namre\u010d promet potekal dvosmerno po novi cevi, medtem ko bo obstoje\u010da, 35 let stara zahodna cev zaradi celovite sanacije zaprta. Na slovenski strani bo dela glede na pogodbo za 82,5 milijona evrov brez DDV izvedel konzorcij dru\u017eb Kolektor CPG, Gorenjska gradbena dru\u017eba in Kolektor Koling.<\/p>\n
Dela bodo predvidoma zaklju\u010dena do konca leta 2028, po izvedenih testiranjih pa bo v letu 2029 vzpostavljen enosmerni promet v obeh ceveh.<\/p>\n
Gradbena dela na drugi cevi karavan\u0161kega predora je na slovenski strani izvajal tur\u0161ki gradbinec Cengiz, zaradi podra\u017eitve materialov pa se je cena s prvotnih 98,6 milijona evrov brez DDV z aneksi povi\u0161ala na skoraj 115 milijonov evrov brez DDV.<\/p>\n
Vrednost elektrostrojne opreme za slovenski del zna\u0161a 28 milijonov evrov, stro\u0161ki svetovalnih in in\u017eenirskih storitev pa 4,5 milijona evrov. Skupna vrednost investicije na slovenski strani tako presega 147 milijonov evrov.<\/p>\n
Karavan\u0161ki predor je bil ob odprtju 1. junija 1991 eden najsodobnej\u0161ih in najvarnej\u0161ih v Evropi. Leta 2004 pa je EU dolo\u010dila nove minimalne varnostne standarde, po kateri je bilo treba urediti ube\u017ene poti in nadgraditi prezra\u010devanje v predoru. Za optimalno dolgoro\u010dno re\u0161itev, ki bi sledila tudi pove\u010danju prometa, se je izkazala izgradnja \u0161e ene predorske cevi.<\/p>\n
Slovenija in Avstrija sta dogovor dosegli leta 2012, takrat so stekli tudi postopki za pripravo vse potrebne dokumentacije. Na avstrijski strani se je gradnja za\u010dela septembra 2018, na slovenski strani pa zaradi zapletov pri izbiri izvajalca del \u0161ele dve leti pozneje. Izkop se je kon\u010dal s prebojem marca 2024, sledila so \u0161e zaklju\u010dna gradbena dela in namestitev nove elektro-strojne opreme.<\/p>\n
Promet skozi predor se je v zadnjih desetletjih mo\u010dno pove\u010dal. Leta 2005 je skozi predor Karavanke dnevno v povpre\u010dju peljalo okoli 6200 vozil, leta 2023 pa \u017ee 13.500 vozil, od tega 1700 tovornih. Danes so Karavanke en najbolj obremenjenih mejnih prehodov v Sloveniji, \u0161e zlasti v \u010dasu turisti\u010dne sezone in praznikov, ko nastajajo ve\u010dkilometrski zastoji.<\/p>\n