![\"Izgubili](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/2802356.width-660.format-webp.webp.webp\")
<\/p>\nPrihodnji konec tedna, natan\u010dneje v no\u010di s sobote na nedeljo, 29. marca, bomo pre\u0161li na poletni \u010das. To\u010dno ob drugi uri zjutraj se bodo kazalci premaknili za eno uro naprej, na tretjo uro, s \u010dimer bomo izgubili eno uro spanca,\u00a0imeli pa bomo ve\u010d svetlobe v ve\u010dernih urah.<\/p>\n
V Sloveniji urine kazalce premikamo od leta 1983, leta 2006 pa je bila sprejeta odlo\u010ditev, da jih vsako zadnjo nedeljo v marcu premaknemo za eno uro naprej in vsako zadnjo nedeljo v oktobru za eno uro nazaj. Prvi\u00a0premik\u00a0ure so izvedli v Avstriji in Nem\u010diji po drugi svetovni vojni, pripomogel pa naj bi pri zmanj\u0161anju porabe energentov in bolj\u0161em izkoristku svetlega dela dneva. Zaradi ukrepa naj bi bilo manj prometnih nesre\u010d in kriminala, pa tudi gospodarstvo naj bi \u010dutilo pozitivne u\u010dinke. A ukrep ima nemalo nasprotnikov, ki menijo, da premikanje kazalcev negativno vpliva na zdravje ljudi.<\/p>\n
Komisija odlo\u010ditev prepu\u0161\u010da \u010dlanicam<\/p>\n
Evropska komisija je leta 2018 izvedla javnomnenjsko raziskavo, v kateri je sodelovalo kar 4,6 milijona dr\u017eavljanov EU. Rezultati so bili jasni: 84 odstotkov\u00a0vpra\u0161anih se je izreklo za ukinitev te prakse. Evropski parlament je nato leta 2019 izglasoval odpravo sezonskega premikanja ure s predvidenim zadnjim\u00a0premikom\u00a0leta 2021. A nato se je vse ustavilo, saj se dr\u017eave \u010dlanice niso mogle uskladiti glede klju\u010dnega vpra\u0161anja: ali trajno ohraniti\u00a0poletni\u00a0ali zimski\u00a0\u010das.<\/p>\n
<\/p>\n
Izgubili bomo eno uro spanca,\u00a0imeli pa bomo ve\u010d svetlobe v ve\u010dernih urah.\u00a0FOTO: Shutterstock<\/p>\n
Trenutno veljavne evropske direktive omogo\u010dajo nadaljevanje prakse vsaj do leto\u0161njega leta,\u00a0odlo\u010ditev o tem, kateri\u00a0\u010das\u00a0bodo uveljavile, pa je evropska komisija prepustila dr\u017eavam \u010dlanicam. A v samih \u010dlanicah stvari \u0161e zdale\u010d niso enopomenske: pri nas bi po javnomnenjskih raziskavah prebivalci radi obdr\u017eali\u00a0poletni\u00a0\u010das, ki so mu zaradi turisti\u010dne sezone, mimogrede,\u00a0bolj naklonjeni tudi Hrvati, dr\u017eava pa se bolj nagiba k zimskemu \u010dasu.<\/p>\n
Po pojasnilih ministrstva za infrastrukturo je v Sloveniji standardni\u00a0\u010das\u00a0centralnoevropski\u00a0\u010das (CET), ki ustreza zimskemu\u00a0\u010dasu. V primeru ukinitve sezonskega premikanja ure na\u00a0poletni\u00a0\u010das\u00a0bi v na\u0161i dr\u017eavi tako skozi vse leto na podlagi zakona o ra\u010dunanju\u00a0\u010dasa\u00a0obveljal standardni zimski\u00a0\u010das, ki je glede na sonce tudi bolj naraven.<\/p>\n
Premikanje ure moti biolo\u0161ki ritem<\/p>\n
Kar smo neko\u010d dojemali kot manj\u0161o nadlogo, danes velja za resen javnozdravstveni problem. Premikanje ure dvakrat na leto moti na\u0161 notranji biolo\u0161ki oz. cirkadiani ritem, ki uravnava klju\u010dne telesne funkcije: spanje in budnost, izlo\u010danje hormonov, presnovo, krvni tlak in sr\u010dni utrip.<\/p>\n
![\"\u010ce](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/2802355.width-660.format-webp.webp.webp\")
<\/p>\n
\u010ce po premiku ure \u010dutimo\u00a0zaspanost, nam lahko kratek\u00a0dreme\u017e\u00a0(do 20 minut zgodaj popoldne) pomaga\u00a0ohraniti budnost. FOTO: Prostock-studio\/Shutterstock<\/p>\n
\u010ce bi poslu\u0161ali strokovnjake, ure ne bi ve\u010d prestavljali. Stroka namre\u010d zagovarja stalni zimski\u00a0\u010das, ki je po njihovem prepri\u010danju bolj usklajen z na\u0161o biolo\u0161ko uro. Evropsko zdru\u017eenje za raziskave spanja je \u017ee pred \u010dasom zapisalo, da bi stalni zimski\u00a0\u010das\u00a0\u00bbizbolj\u0161al spanec, imel pozitivne zdravstvene u\u010dinke na srce in telesno te\u017eo. Zmanj\u0161ala bi se incidenca raka, zmanj\u0161ala bi se poraba alkohola in tobaka. Ljudje bi bili psiholo\u0161ko bolj zdravi, izbolj\u0161ala bi se u\u010dinkovitost v \u0161oli in slu\u017ebi.\u00ab<\/p>\n
Pripravimo se na premik ure<\/p>\n
Nacionalni in\u0161titut za javno zdravje (NIJZ) je za la\u017ejo prilagoditev na poletni \u010das pripravil tudi nekaj priporo\u010dil. Za za\u010detek je dobro, da si prilagodimo uro uspavanja:\u00a0nekaj dni pred za\u010detkom poletnega \u010dasa se vsak dan odpravimo\u00a0spat od 15 do 20 minut prej. Za urejen spanec tako poskrbimo \u017ee pred prehodom na poletni \u010das, pri \u010demer si lahko pomagamo z razli\u010dnimi tehnikami\u00a0spro\u0161\u010danja.\u00a0<\/p>\n
Na dan premika\u00a0ure poskusimo\u00a0pre\u017eiveti \u010dim ve\u010d \u010dasa na dnevni svetlobi, za naprej pa\u00a0poskrbimo, da ne preobremenimo svojega urnika. \u010ce po premiku ure \u010dutimo\u00a0zaspanost, nam lahko kratek\u00a0dreme\u017e\u00a0(do 20 minut zgodaj popoldne) pomaga\u00a0ohraniti budnost. Seveda poskrbimo za dovolj spanca:\u00a0za odrasle je priporo\u010denih vsaj sedem ur spanja. Manj kot \u0161est ur spanja lahko negativno vpliva na zdravje, po\u010dutje, u\u010dinkovito delo in kakovost \u017eivljenja.<\/p>\n
![\"Pametne](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/2802351.width-660.format-webp.webp.webp\")
<\/p>\n
Pametne naprave bodo same prestavile uro, na klasi\u010dnih urah pa moramo to storiti sami. FOTO: Jo\u017ee Suhadolnik<\/p>\n
Seveda pa ne smemo pozabiti prestaviti doma\u010dih ur\u00a0na poletni \u010das:\u00a0\u010de se na\u0161e naprave (pametni telefoni, ure\u00a0…) ne posodobijo samodejno, jih nastavimo\u00a0na poletni \u010das \u0161e pred spanjem, sicer bomo zjutraj \u0161e bolj zmedeni.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Prihodnji konec tedna, natan\u010dneje v no\u010di s sobote na nedeljo, 29. marca, bomo pre\u0161li na poletni \u010das. To\u010dno…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":30870,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[500,2177,7835,7834,37,60,38,10275,64,63,2180],"class_list":{"0":"post-30869","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-eu","9":"tag-nijz","10":"tag-poletni-cas","11":"tag-premik-ure","12":"tag-slovene","13":"tag-slovenija","14":"tag-slovenscina","15":"tag-spanje","16":"tag-svet","17":"tag-world","18":"tag-zdravje"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116259005582754780","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/30869","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=30869"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/30869\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/30870"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=30869"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=30869"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=30869"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}