{"id":31856,"date":"2026-03-20T22:05:11","date_gmt":"2026-03-20T22:05:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/31856\/"},"modified":"2026-03-20T22:05:11","modified_gmt":"2026-03-20T22:05:11","slug":"nova-studija-izpodbija-casovnico-tega-kdaj-so-se-ljudje-naselili-na-ameriski-celini","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/31856\/","title":{"rendered":"Nova \u0161tudija izpodbija \u010dasovnico tega, kdaj so se ljudje naselili na ameri\u0161ki celini"},"content":{"rendered":"<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/67028579.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/67028579.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/67028579.jpg\" title=\"Pogled na arheolo\u0161ko najdi\u0161\u010de Monte Verde v \u010cilu iz zraka. Foto: AP\" alt=\"Pogled na arheolo\u0161ko najdi\u0161\u010de Monte Verde v \u010cilu iz zraka. Foto: AP\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tPogled na arheolo\u0161ko najdi\u0161\u010de Monte Verde v \u010cilu iz zraka. Foto: AP<\/p>\n<p>Nova \u0161tudija ugotavlja, da so ostanki \u010dlove\u0161ke naselitve v ledenodobni dolini Monte Verde stari od 4200 do 8200 let. \u010ce je to res, arheolo\u0161ko najdi\u0161\u010de Monte Verde v resnici ne igra relevantne vloge v dolgoletni znanstveni debati okrog tega, kdaj se je za\u010delo poseljevanje zahodne poloble.<\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n<p>&#8220;Ta datum sugerira veliko poznej\u0161i prihod ljudi v Ameriko, kot je veljalo doslej,&#8221; je za tiskovno agencijo Reuters potrdil arheolog z Univerze v Wyomingu Todd Surovell, prvopodpisani avtor \u0161tudije, ki je ta teden iz\u0161la <a href=\"https:\/\/www.science.org\/doi\/10.1126\/science.adw9217\" data-mce-href=\"https:\/\/www.science.org\/doi\/10.1126\/science.adw9217\" data-mce- rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\">v znanstveni reviji Science<\/a>.<\/p>\n<p>Artefakte oz. materiale, najdene na lokaciji Monte Verde in v njeni bli\u017eini (slabih 60 kilometrov od pacifi\u0161ke obale v \u010cilu), so znanstveniki analizirali po treh metodah datiranja. &#8220;Nabrali smo vzorce na obmo\u010dju najdi\u0161\u010da. Pobrali smo tudi vzorce na lokacijah vi\u0161je in ni\u017eje od najdi\u0161\u010da,&#8221; je pojasnil Surovell. &#8220;Tak\u0161ne reliefne oblike so prisotne po celi dolini, in na\u0161e datiranje je bilo konsistentno na vseh lokacijah. Postavili smo jih v stratigrafski kontekst in napake v datiranju, ki so jih naredili prej\u0161nji raziskovalci, so bile v hipu o\u010ditne.&#8221; V novi analizi so datirali kose lesa, pesek iz nekdanje re\u010dne struge in plast vulkanskega pepela.<\/p>\n<p>Leta 1997 je testiranje pokazalo, da je najdi\u0161\u010de staro 14.500 let. To bi pomenilo, da je vsaj 1500 let starej\u0161e od prej najstarej\u0161ih znanih lokacij \u010dlove\u0161kih naselbin ju\u017eno od celinskega ledenega pokrova, ki je pokrival del Severne Amerike. Tiste lokacije so bile povezane s civilizacijo Clovis, ki je ime dobila po lokaciji v zvezni dr\u017eavi New Mexico.<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/67028578.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/67028578.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/67028578.jpg\" title=\"Nova ekipa arheologov trdi, da je arheolo\u0161ko najdi\u0161\u010de staro pribli\u017eno pol toliko, kot smo doslej mislili. Foto: AP\" alt=\"Nova ekipa arheologov trdi, da je arheolo\u0161ko najdi\u0161\u010de staro pribli\u017eno pol toliko, kot smo doslej mislili. Foto: AP\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tNova ekipa arheologov trdi, da je arheolo\u0161ko najdi\u0161\u010de staro pribli\u017eno pol toliko, kot smo doslej mislili. Foto: AP<\/p>\n<p>Ker je bilo najdi\u0161\u010de Monte torej starej\u0161e (in je le\u017ealo ve\u010d tiso\u010d kilometrov ju\u017eneje) od naselbin ljudstva Clovis, so znanstveniki ugotovili, da so bili ljudje o\u010ditno v Ameriki prisotni \u017ee dolgo pred datumi, ki jih nakazujejo najdi\u0161\u010da civilizacije Clovis.<\/p>\n<p>Antropologija u\u010di, da so ljudje pre\u010dkali Sibirijo in prestopili na Aljasko prek ledu, ki je v ledeni dobi povezoval celino. Od tam so se za\u010deli spu\u0161\u010dati proti jugu.<\/p>\n<p>\u0160e posebej zgovorni so bili rezultati datiranja vulkanskega pepela.<\/p>\n<p>Vulkanski pepel je na zemljo nalegel pred pribli\u017eno 11 tiso\u010d leti, je pokazala analiza. Pristalo je v plasti zemlje, ki le\u017ei pod ostanki \u010dlove\u0161ke prisotnosti \u2013 to pomeni, da so ljudje na to obmo\u010dje pri\u0161li pozneje kot pred 11 tiso\u010d leti, sklepa Surovell. Znotraj \u010dasovnega okvirja, ki ga je nakazalo novo testiranje, je Surovell \u010dlove\u0161ko naselitev na Monte Verde datiral v \u010das pred 6000 do 8000 leti.<\/p>\n<p>Predhodniki Surovellove ekipe so do svojih rezultatov pri\u0161li s pomo\u010djo radiokarbonskega datiranja lesa. Surovell se sicer strinja, da je bil les dejansko star 14.500 let, a je bil na tem obmo\u010dju prisoten \u017ee dolgo pred ljudmi. Znanstvenike naj bi spotaknilo to, da se je les pome\u0161al med druge vzorce, pobrane s poto\u010dnega brega. &#8220;Predstavljajte si, kako potok med vijuganjem po dolini spodkopava breg svoje struge; materiale, ki jih pri tem dvigne z njihovega mesta, re\u010dni tok odlo\u017ei na drugem mestu.&#8221;<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/67028580.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/67028580.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/67028580.jpg\" title=\"\" ima=\"\" znanost=\"\" na=\"\" voljo=\"\" dovolj=\"\" se=\"\" sama=\"\" je=\"\" prepri=\"\" todd=\"\" surovell.=\"\" ali=\"\" slej=\"\" prispe=\"\" do=\"\" foto:=\"\" alt=\"\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\t&#8220;\u010ce ima znanost na voljo dovolj \u010dasa, se sama korigira,&#8221; je prepri\u010dan Todd Surovell. &#8220;Prej ali slej prispe do resnice.&#8221; Foto: Reuters<\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t<a href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/67028581.jpg\" itemprop=\"contentUrl\" data-size=\"1200x800\" data-large=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/67028581.jpg\"><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<img decoding=\"async\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/67028581.jpg\" title=\"Todd Surovell in Juan Luis Garcia preiskujeta obre\u017eje reke Chinchihuapi na najdi\u0161\u010du Monte Verde. Foto: Reuters\" alt=\"Todd Surovell in Juan Luis Garcia preiskujeta obre\u017eje reke Chinchihuapi na najdi\u0161\u010du Monte Verde. Foto: Reuters\"\/><br \/>\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n<p>\t\t\t\t\t\t\t\t\tTodd Surovell in Juan Luis Garcia preiskujeta obre\u017eje reke Chinchihuapi na najdi\u0161\u010du Monte Verde. Foto: Reuters<\/p>\n<p>&#8220;Izmi\u0161ljotine in napa\u010dne interpretacije&#8221;<br \/>Antropolog z univerze Vanderbilt Tom \u200bDillehay, ki najdi\u0161\u010de Monte Verde preu\u010duje \u017ee od sedemdesetih, v novi \u0161tudiji vidi &#8220;\u0161tevilne metodolo\u0161ke in empiri\u010dne napake&#8221;. Nova interpretacija porekla preu\u010devanega lesa &#8220;ne upo\u0161teva ogromne koli\u010dine natan\u010dno datiranih kulturnih dokazov, povezanih z Monte Verde, vklju\u010dno z orodji iz kamna, lesenimi in ko\u0161\u010denimi artefakti, ostanki u\u017eitnih rastlin, tudi morskih alg in krompirja, odtisi \u010dlove\u0161kih stopal ter ostanki \u017eivalskega mesa in krzna&#8221;.<\/p>\n<p>&#8220;Ti in drugi elementi skupaj predstavljajo kompleksen kulturni kontekst, ki je bil v petih desetletjih interdisciplinarnih arheolo\u0161kih raziskav ob\u0161irno dokumentiran,&#8221; pravi Dillehay. &#8220;Njihova interpretacija je kombinacija izmi\u0161ljotin in napa\u010dnega razumevanja. Videli so, kar so hoteli videti, in na lokacijo pri\u0161li z vnaprej narejenimi sklepi.&#8221;<\/p>\n<p>&#8220;Monte Verde je mednarodno priznano kot eno najpomembnej\u0161ih arheolo\u0161kih najdi\u0161\u010d na ameri\u0161ki celini, saj je igralo odlo\u010dilno vlogo pri izpodbijanju &#8220;paradigme Clovis&#8221;,&#8221; je opozoril Dillehay, ki ima s tem v mislih teorijo, da so ljudje v Ameriko pri\u0161li pred pribli\u017eno 12.800 leti.<\/p>\n<p>Surovell je druga\u010dnega mnenja: &#8220;Monte Verde je \u0161e vedno pomembna lokacija za razumevanje holocensko poseljevanje te regije, nima pa ve\u010d vloge pri razumevanju prvotnega naseljevanja celine.&#8221;<\/p>\n<p>Vpra\u0161anje, kdaj so ljudje pri\u0161li na ameri\u0161ko celino, tako ostaja sporno.<\/p>\n<p>Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pogled na arheolo\u0161ko najdi\u0161\u010de Monte Verde v \u010cilu iz zraka. Foto: AP Nova \u0161tudija ugotavlja, da so ostanki&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":31857,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[3621,12404,12405,37,38,64,63],"class_list":["post-31856","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-arheologija","tag-monte-verde","tag-poselitev-amerike","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116263775332051305","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/31856","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=31856"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/31856\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/31857"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=31856"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=31856"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=31856"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}