![\"A](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Wide-2026-03-19T203219Z_1160977827_RC2V7KAFEXDG_RTRMADP_5_BELARUS-USA-1000.webp.webp\")
<\/p>\n <\/p>\n
Belorusija je v \u010detrtek ob posredovanju ZDA izpustila 250 politi\u010dnih zapornikov, med njimi Eduarda Pal\u010disa. Foto: Reuters<\/p>\n
Evropa vzdr\u017euje izolacijo Luka\u0161enka, ZDA jo majejo<\/p>\n
Ameri\u0161ka diplomacija je ta teden dosegla izpustitev 250 beloruskih politi\u010dnih zapornikov, sama pa omilila sankcije proti Minsku in pustila odprta vrata mo\u017enosti obiska predsednika Luka\u0161enka v ZDA.<\/p>\n
Medtem ko Evropska unija vzdr\u017euje diplomatsko izolacijo beloruskega predsednika Aleksandra Luka\u0161enka, Zdru\u017eene dr\u017eave nadaljujejo dialog z Minskom. Posebni odposlanec ameri\u0161kega predsednika John Coale je bil ta teden spet v Belorusiji in njen re\u017eim je nato v \u010detrtek izpustil 250 politi\u010dnih zapornikov, kar je doslej najve\u010d v enem koraku. ZDA pa so umaknile sankcije proti dvema bankama, finan\u010dnemu ministrstvu in podjetju Belaruskali. Slednje je globalno pomemben izvoznik klju\u010dne surovine za gnojila in je bilo pred uvedbo sankcij najve\u010dji pla\u010dnik davkov v Belorusiji.<\/p>\n
Ameri\u0161ka stran je izrazila upanje, da se bo diplomatski proces nadaljeval. Coale pravi, da bi oblasti v Minsku lahko do konca leta izpustile vse politi\u010dne zapornike, ki jih je po ocenah nevladnih organizacij \u0161e ve\u010d kot tiso\u010d, ZDA pa umaknile vse sankcije. \u0160e ve\u010d \u2013 potem ko sta predsednika Luka\u0161enko in Donald Trump avgusta lani govorila po telefonu, je Coale zdaj pustil odprta vrata mo\u017enosti obiska Luka\u0161enka v ZDA. To bi za slednjega predstavljajo izjemen diplomatski preboj, sploh ker ga ne EU ne ZDA uradno ne priznavajo za predsednika.<\/p>\n
Sprememba \u017ee pod Bidnom<\/p>\n
ZDA in Evropska unija so leta 2020 proti Luka\u0161enku in Belorusiji uvedle ostre sankcije zaradi krvavega zatrtja protestov ob spornih predsedni\u0161kih volitvah. Potem so ZDA predlani proti koncu mandata Joeja Bidna za\u010dele spreminjati svoj pristop s premislekom, da bi posku\u0161ali Luka\u0161enka vsaj deloma iztrgati iz objema ruskega predsednika Vladimirja Putina. Trumpova vlada to politiko nadaljuje in ob posredovanju Coala je Belorusija decembra lani izpustila 123 politi\u010dnih zapornikov, \u0161e pred tem pa ve\u010d deset.<\/p>\n
250\u00a0politi\u010dnih zapornikov je Belorusija izpustila ta teden, kar je najve\u010d doslej v enem koraku.<\/p>\n
V Evropski uniji medtem vztrajajo pri trdem pristopu. Strokovnjaki pravijo, da je razlogov ve\u010d. Eden je ta, da so bile sankcije ZDA v prvi vrsti kazen za kr\u0161itve \u010dlovekovih pravic, evropske pa so s\u010dasoma postale predvsem kazen za Luka\u0161enkovo podporo Rusiji in njeni vojni v Ukrajini. Drugi razlog je ta, da je Evropa v preteklosti \u017ee \u0161la po poti opu\u0161\u010danja sankcij v zameno za izpustitev zapornikov, a brez trajnega u\u010dinka.<\/p>\n
Delitev dela med ZDA in EU<\/p>\n
Ameri\u0161ka diplomatska aktivnost poraja vpra\u0161anje, ali naj tudi Evropa poskusi z dialogom, ki ga je Luka\u0161enko lani stari celini ponujal preko tihe diplomacije. Ko so pri misli\u0161\u010du Carnegie Europe o tem povpra\u0161ali poznavalce Belorusije, so dobili razli\u010dne odgovore. Balazs Jarabik iz politi\u010dnega svetovalnega podjetja Minority Report pravi, da Evropa potrebuje premislek o svojem pristopu. ZDA so se za spremembo odlo\u010dile, ker so spoznale, da sankcije ne delujejo, je dejal, evropsko vztrajanje pri maksimalnem pritisku, ki je bilo takoj po nasilju leta 2020 moralno upravi\u010deno, pa je s\u010dasoma preraslo v ujetost, ki onemogo\u010da fleksibilnost. Pri tem se Jarabik spra\u0161uje: \u010de Evropa zavra\u010da vsak diplomatski kanal do Minska, kako se bo potem neko\u010d pogovarjala z Moskvo, kar bo po njegovem neizogibno zaradi vpra\u0161anja evropske varnosti.<\/p>\n
Sergej Tihanovski ocenjuje, da je bistvo ameri\u0161kega dialoga z Luka\u0161enkom odpiranje neformalnega kanala informacijam o dogajanju in razpolo\u017eenju v Rusiji ter zmanj\u0161evanje odvisnosti Minska od Moskve.<\/p>\n
Katia Gold iz Novega evrazijskega strate\u0161kega centra meni druga\u010de. Razmere za omembe vredno diplomacijo Evrope z Belorusijo \u0161e niso primerne, ker se represija tam nadaljuje z nezmanj\u0161ano mo\u010djo, pravi. Po njenem se je med ZDA in Evropo vzpostavila nekak\u0161na delitev dela: ZDA so se osredoto\u010dile na doseganje izpustitve politi\u010dnih zapornikov in v zameno omilile sankcije, kar ni bistveno spremenilo dinamike v odnosu do Minska. Evropa pa ima v rokah mo\u010dnej\u0161e sankcije, ki udarjajo v jedro dr\u017eavnih prihodkov Belorusije in jih Luka\u0161enko edine jemlje resno. \u010ce bi jih Evropa opustila brez nepovratne spremembe v Belorusiji, bi po njenem oslabila svoj vpliv.<\/p>\n
Minsk kot kanal do informacij
iz Rusije<\/p>\n
Sergej Tihanovski, nekdanji vodja opozicije v Belorusiji in zaprti predsedni\u0161ki kandidat leta 2020, ocenjuje, da je bistvo ameri\u0161kega dialoga z Luka\u0161enkom odpiranje neformalnega kanala informacijam o dogajanju in razpolo\u017eenju v Rusiji ter zmanj\u0161evanje odvisnosti Minska od Moskve. Tihanovskega so skupaj s \u0161e trinajstimi politi\u010dnimi zaporniki izpustili lani po posredovanju Trumpovega odposlanca Keitha Kelloga in \u017eivi v ZDA. Kot je v \u010detrtek ocenil v intervjuju za ukrajinsko agencijo Ukrinform, si Luka\u0161enko prav tako \u017eeli vzdr\u017eno mero odvisnosti od Moskve, predvsem pa od ZDA pri\u010dakuje, da bodo v omilitev sankcij prepri\u010dale Evropsko unijo.<\/p>\n
Pomenljivo ob tem je, da si je Coale ob tokratnem obisku Minska prizadeval tudi za zmanj\u0161anje napetosti med Belorusijo in Litvo. Odnosi so zelo zaostreni zaradi trditev Vilne, da je Belorusija na\u010drtno po\u0161iljala \u010dez mejo nezakonite migrante, spodbujala tihotapljenje cigaret z baloni, ki so motili zra\u010dni promet, ter zasegla ve\u010d sto litvanskih tovornjakov, kot je poro\u010dal Reuters. Coale je kasneje dejal, da so dosegli \u00bbvelik napredek\u00ab v zmanj\u0161anju napetosti med dr\u017eavama.<\/p>\n
![\"01](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Wide-urn_binary_dpa_com_20090101_250802-99-633898-FILED-400.webp.webp\")
<\/p>\n