{"id":32530,"date":"2026-03-21T15:01:07","date_gmt":"2026-03-21T15:01:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/32530\/"},"modified":"2026-03-21T15:01:07","modified_gmt":"2026-03-21T15:01:07","slug":"big-foot-mama-dokler-bomo-znali-stopiti-skupaj-bo-sla-ta-skupina-naprej-video","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/32530\/","title":{"rendered":"Big Foot Mama: Dokler bomo znali stopiti skupaj, bo \u0161la ta skupina naprej #video"},"content":{"rendered":"

Kako se spominjate svojih za\u010detkov? So bili te obetavni, ste \u010dutili, da bi se lahko iz za\u010detne vneme razvilo nekaj ve\u010d?<\/p>\n

Jo\u017ee Habula: Niti slu\u010dajno ne. Band je nastal iz \u010distega vzgiba, da se dru\u017eimo s prijatelji, ki imajo podoben pogled na glasbo. V\u0161e\u010d so nam bili podobni komadi in z glasbo smo se igrali ter preizku\u0161ali nove smeri. Bila je \u010dista zabava, dru\u017eenje, ni bilo niti ideje ali najmanj\u0161e \u017eelje, da bi iz tega karkoli nastalo.<\/p>\n

Alen Ster\u017eaj: Tega si nisi mogel niti zamisliti. Bilo je imaginarno, da bi kot band kar \u010dez no\u010d uspeli. Imeli smo ambicije nastopati po srednjih \u0161olah, kjer so takrat potekali plesi, in zato, da smo pri\u0161li v stik z dekleti. To je bil osnovni vzgib.<\/p>\n

\"Big<\/p>\n

Foto: Liam Toni \u0160ironji\u010d <\/p>\n

Ste na za\u010detku vedeli, katero zvrst \u017eelite igrati?<\/p>\n

Jo\u017ee: To pa seveda. Tiste stvari, ki so nam bile v\u0161e\u010d, smo poznali in nam je bilo to dobro preigravati. Tudi igranje instrumentov smo si dolo\u010dili po tem, kdo je kaj znal zaigrati.<\/p>\n

Alen: Spremljali smo bende, kot so Rolling Stones, The Beatles, Guns’N’Roses, Queen, Black Rose in smo z njimi zrasli ter smo imeli radi to glasbo. V\u010dasih ni bilo tako kot danes, ko je mladina zelo prera\u010dunljiva, ko se za\u010dne ukvarjati z glasbo, in se spra\u0161uje, kaj bodo igrali, zato da jim bo\u00a0uspelo\u00a0ali pa bodo\u00a0dosegli to ali ono. Takrat je bila to \u010dista ljubezen do glasbe in nas je to zabavalo.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Tega si niti mogel niti zamisliti. Bilo je imaginarno, da bi kot band kar \u010dez no\u010d uspeli. Imeli smo ambicije nastopati po srednjih \u0161olah, kjer so takrat potekali plesi, in zato, da smo pri\u0161li v stik z dekleti. To je bil osnovni vzgib,” pove avtor \u0161tevilnih skladb zasedbe in basist Alen Ster\u017eaj.
\n Foto: Liam Toni \u0160ironji\u010d <\/p>\n

Kdaj se je zgodil va\u0161 preboj ali pa trenutek, ko ste vedeli, da se va\u0161a profesionalna zgodba zares za\u010denja?<\/p>\n

Alen: To se je zgodilo zelo postopoma, po stopni\u010dkah. Potem ko smo dejansko osvojili srca mladenk iz ljubljanskih gimnazij, se je pojavila lastna kreativna \u017eilica in smo za\u010deli delati avtorsko glasbo. Ampak tudi takrat brez ve\u010djih ciljev, neko\u010d v prihodnosti smo si \u017eeleli izdati CD. Ko smo ga izdali, je bilo to ljudem po Sloveniji v\u0161e\u010d in so nas na koncertih za\u010deli sprejemati bolj mno\u017ei\u010dno. Po\u010dasi se je to za\u010delo oblikovati v bolj profesionalni pristop. Ko smo v nekem trenutku postali sredi\u0161\u010dni band v Sloveniji, to je bilo konec 90. let, pa se je za\u010dela stvar institucionalizirati, to pomeni, da smo k stvari pristopili bolj managersko in projektno.<\/p>\n

En mejnik je bil takrat napolniti Kri\u017eanke in zatem se je vse skupaj za\u010delo odvijati malo intenzivneje, a kljub temu smo obdr\u017eali slu\u017ebe oziroma neko vzporedno dejavnost. Tako da prav zares, da smo postali “profesionalci glasbeno”, se je za\u010delo dogajati pred desetimi ali 15 leti, recimo leta 2009. Vse se je odvijalo postopoma, trajalo je 20 let.<\/p>\n

<\/p>\n

Kako pomembni so bili v prvih letih va\u0161i mentorji, tudi producenti, med njimi Zdravko Toplak?<\/p>\n

Jo\u017ee Habula: Zdravko Toplak konkretno je bil v tistem \u010dasu manager in je “prodajal”\u00a0bande, ki so bili zanimivi, ter tiste, ki so lahko napolnili dvorane po Sloveniji. To so bile slovenske zasedbe, hrva\u0161ki ali drugi bandi, med njimi je imel tudi ameri\u0161ke izvajalce, na primer La Toyo Jackson. V nas je recimo videl potencial, a ko smo se kasneje z njim pogovarjali, nam je priznal, da mu na\u0161a glasba ni bila preve\u010d v\u0161e\u010d, ampak smo mu bili mi dobri in zabavni, zato je z nami sodeloval in nam rekel, da bi lahko z nami nekaj naredil.<\/p>\n

\"Bobnar<\/p>\n

Bobnar Jo\u017ee Habula je eden izmed ustanoviteljev zasedbe: “Mi prihajamo \u0161e iz tistih \u010dasov, ko je bil na\u0161 pogled na glasbo \u0161e zelo oseben. Potem pa smo to posku\u0161ali implementirati v posel. \u0160e vedno pa je bilo na eni strani malo te osebne in prijateljske plati in malo tega, “da se gremo resnega posla”. Na sre\u010do smo mi \u0161e ujeli nekaj tega, da je bila lahko ta kohezija \u0161e na eni in na drugi strani.”
\n Foto: Liam Toni \u0160ironji\u010d <\/p>\n

Z nami je nato naredil ta prodor, ki si ga sami nismo mogli zamisliti, da bi preko telefonov ali pa drugje prosja\u010dili, ali\u00a0bi lahko igrali kjerkoli. Za\u010del nas je potiskati v ospredje in nam hkrati dajati tudi neko veljavo in vrednost. Ko si del banda, ima\u0161 zelo emocionalen odnos do tega in skupini tudi te\u017eko postavi\u0161 neko vrednost.<\/p>\n

Hkrati smo v tistih \u010dasih mo\u010dno spo\u0161tovali skupine, kot so Martin Krpan, Sokoli,\u00a0in zdelo se nam je, da nikoli ne bomo kot oni. Ko nam je nekdo dal samo za stro\u0161ke nastopa, smo zadeve takoj pograbili in \u0161li. Toplak je postavil neke normative na terenu, mi pa smo imeli sre\u010do, da smo na ljubljanski sceni poznali ljudi, ki so se ukvarjali s filmom, gledali\u0161\u010dem in videospoti. A to je bilo tako v povojih, da si to tisti, ki tega niso do\u017eiveli, sploh te\u017eko predstavljajo.<\/p>\n

Prav zato je bil takrat tudi pogled na glasbo kompletno druga\u010den. Ljudje so vse do\u017eivljali zelo fanovsko oz. ljubiteljsko. Tudi Slovenija se je formirala ravno takrat in ljudje niso ravno razumeli, za kaj gre, a neka generacija nas je za\u010dela spremljati in sprejemati kot slovenski band in neki samosvoj, mladi glas.<\/p>\n

\"Kitarist<\/p>\n

Kitarist Daniel Gregor\u010di\u010d
\n Foto: Liam Toni \u0160ironji\u010d <\/p>\n

Daniel Gregori\u010d: V\u010dasih je bilo druga\u010de. Neko\u010d so nas managerji u\u010dili, danes pa mi u\u010dimo na\u0161e managerje osnov in potem skupaj sodelujemo naprej.<\/p>\n

Alen Ster\u017eaj: Najve\u010dji razkorak je morda v tem, da managerji v\u010dasih ne razumejo svoje vloge. Obstajata namre\u010d dva pristopa: na primer booking manager, ki samo dviguje telefon in organizira koncerte, na drugi strani pa je biti manager takega banda kot smo mi, precej ve\u010d. Tu so \u0161e druge stvari, na primer kako\u00a0projektno razvijati stvari, imeti ideje in biti kreativen. Ne gre samo za prodajanje, ampak\u00a0za grajenje artikla. In tukaj se v\u010dasih ustvari ta razkorak ali pa se morda poka\u017ee pomanjkanje razumevanja.<\/p>\n

Jo\u017ee: Mi prihajamo\u00a0iz tistih \u010dasov, ko je bil na\u0161 pogled na glasbo \u0161e zelo oseben. Potem pa smo to posku\u0161ali implementirati v posel. \u0160e vedno pa je bilo na eni strani malo te osebne in prijateljske plati in malo tega “da se gremo resnega\u00a0posla”. Na sre\u010do smo mi \u0161e ujeli nekaj tega, da je bila lahko ta kohezija \u0161e na eni in na drugi strani.<\/p>\n

Daniel: Ima\u0161 razli\u010dne pristope bandov. Na\u0161 band je nastal organsko, imeli smo narejene komade in nato so nas vzeli managerji. Ima\u0161 pa managerje, ki band ustvarijo, ter povedo, kaj bo kdo delal, kak\u0161no glasbo bo zasedba ustvarjala in kako bodo kaj posneli. To so nekak\u0161ne instantne zadeve.<\/p>\n

Organizacije dela in dogovorov za koncerte in obvladovanja financ smo se nau\u010dili sami, saj smo to precej \u010dasa delali neodvisno od drugih. Toplak nam je rekel, da moramo delati v ameri\u0161kem sistemu dela, torej da vsak naredi tisto, kar najbolje zna. In tako je razdelil delo.<\/p>\n

\"Big<\/p>\n

Foto: Liam Toni \u0160ironji\u010d <\/p>\n

Zakaj ste si izbrali ravno ime Big Foot Mama? Je do tega pri\u0161lo naklju\u010dno?<\/p>\n

Jo\u017ee: Na prvem nastopu smo si izbrali to ime, a se kmalu zatem z njim nisem najbolj poistovetil in rekel, da bi bilo dobro, \u010de ga zamenjamo. Gimnazija \u0160entvid je organizirala na\u0161 prvi in drugi koncert, organizatorka pa je, \u0161e preden sem ji za napis na plakate povedal novo ime, nanje \u017ee napisala Big Foot Mama. Rekel sem ji, naj potem ime pusti na plakatih, saj ga bomo tako ali tako spremenili kasneje. In nato ga nismo spremenili nikoli.<\/p>\n

Ime v resnici nima nekega globljega pomena, predstavlja le skupino, ki pa je \u0161e danes enaka.<\/p>\n

Ko\u00a0smo za\u010deli ustvarjati svoje avtorske pesmi,\u00a0smo si \u017eeleli ustvarjati izklju\u010dno v sloven\u0161\u010dini. \u010ceprav smo bili obo\u017eevalci razli\u010dnih skupin, smo \u017eeleli biti samosvoji in nismo \u017eeleli biti nekdo drug.<\/p>\n

\"Big<\/p>\n

Foto: Liam Toni \u0160ironji\u010d <\/p>\n

Ko pogledate nazaj na svojo kariero, kateri trenutek je bil za vas res prelomnica?<\/p>\n

Jo\u017ee: Do prve plo\u0161\u010de BFM sva z Alenom igrala \u0161e v zasedbi Perota Lov\u0161ina. Ko smo pri\u0161li na enega izmed koncertov, je bil oder postavljen sredi trga in ljudje so bili postavljeni precej stran od odra. Igrali smo ve\u010d pesmi, v nekem trenutku pa je Lov\u0161in predlagal, da zaigramo zadnji komad, ki smo ga posneli in zanj posneli videospot. Rekla sva, da je to samo eden,\u00a0in sicer Nimfomanka. Rekel je, naj to odigramo, in ko smo za\u010deli igrati skladbo, se je publika dvignila in pri\u0161la k odru. Ko sem to videl, se mi je zdelo nemogo\u010de: “Na komade Lov\u0161ina sedijo, na na\u0161 komad pa so vstali in pri\u0161li k odru.”\u00a0V tistem trenutku se mi je prvi\u010d zazdelo, da se je nekaj zgodilo. To je bil zame prvi prelom, potem pa se je vse skupaj nadaljevalo.<\/p>\n

Daniel: Predvsem bi omenil Kri\u017eanke leta 1999, ko smo jih napolnili in posneli tudi Led s severa. Takrat se mi je zdelo, da je to to, \u010deprav se je \u017ee prej za\u010delo po razli\u010dnih koncih Slovenije in smo delali samostojne koncerte.<\/p>\n

Alen: Ko smo igrali v Hali Tivoli, smo bili med bandi, ki so igrali na nekem festivalu. Ko je napovedovalka, mislim da Katarina \u010cas, na\u0161tela vse bande \u2013 tako slovenske kot hrva\u0161ke, ki bodo nastopili ta dan, je celotna dvorana, ko je omenila BFM, zarjula v primerjavi z omembo drugih zasedb. In takrat smo\u00a0videli, da gre zares.<\/p>\n

Daniel: Spomnim se \u0161e ene zanimive prelomnice s\u00a0festivala Rock Oto\u010dec leta 1998, ko smo igrali ob sedmih zve\u010der in je bil \u0161e dan. Vsi udele\u017eenci festivala so bili \u0161e v \u0161otorih, in ko sem za\u010del igrati riff skladbe Nisem ve\u010d s tabo, so se na prizori\u0161\u010de pod oder vsule trume ljudi in napolnile prostor.<\/p>\n

Alen: Po nastopu na Rock Oto\u010dcu je do nas pri\u0161el organizator festivala Franci Kek in nam rekel: “Drugo leto boste pa igrali v malce kasnej\u0161em terminu.”<\/p>\n

\"Big<\/p>\n

Foto: Liam Toni \u0160ironji\u010d <\/p>\n

Nedavno ste izdali akusti\u010dne komade iz Cankarjevega doma (preurejene z godali, tolkali, klaviaturami in backvokalisti) na vseh digitalnih platformah. Lahko poveste kaj ve\u010d o tem projektu?<\/p>\n

Alen: Akustika je eno poglavje v na\u0161i karieri, na\u00a0katero\u00a0tradicionalno nismo mislili oziroma smo ga odla\u0161ali za obdobje, ko bomo starej\u0161i. Nato pa je pri\u0161lo obdobje covida in nas je pred\u010dasno postaralo. Takrat je bila edina mo\u017enost, da igra\u0161 na terenu s sede\u010do akustiko, in tega smo se tudi lotili.<\/p>\n

Nismo vedeli, da imamo to v sebi, a nas je takrat prav potegnilo noter in nam je bilo prav v izziv. \u017de takrat smo izdali akusti\u010dno plo\u0161\u010do, kar\u00a0se je zelo dobro obneslo. To nas je tako potegnilo noter, da smo se odlo\u010dili, da to dvignemo \u0161e na eno vi\u0161jo raven. Zato smo \u0161li lani v Cankarjev dom, se obdali z godali, perkusijami, backvokalisti in gosti. Vse smo dali \u0161e v predstavo vi\u0161je in se odlo\u010dili, da moramo to obelodaniti, saj gre za “cukr\u010dek”\u00a0v na\u0161i karieri, ki pride zelo redko.<\/p>\n

Daniel: Izdajamo tudi CD, vse skupaj pa je na koncertu, s katerim smo tudi obele\u017eili 35. letnico skupine, posnela RTV Slovenija.<\/p>\n

Jo\u017ee: To obdobje je bilo res zanimivo, saj se po na\u0161em DNK po telesu te\u010de elektrika. Vedno smo si \u017eeleli to delati proti penziji. To obdobje nam je res prineslo prilo\u017enost, da s tem poskusimo, a nismo \u017eeleli narediti neke kopije. Tu pa je kasneje do izraza pri\u0161la \u0161e kreativnost in ves ta vpliv, ki ga imamo od vseh skupin, ki smo jih poslu\u0161ali. Vsak je dodal nekaj svojega, kar je nanj osebno vplivalo. To ni samo akustika, ampak gre za prerez zgodovine skupine, ki se je akumuliral v tej to\u010dki, Cankarjev dom pa predstavlja \u010de\u0161njo na torti.<\/p>\n

Zoran \u010cali\u0107: Spomnim se konec devetdesetih let preteklega stoletja, ko se je na MTV pojavil format unplugged in sploh \u0161e nisem bil \u010dlan zasedbe Big Foot Mama. Spomnim se tega obdobja, ko smo vsi to spremljali, in tam sem zasledil te akusti\u010dne izvedbe, ki so tako dobro zvenele, poleg tega pa so se zgodili tudi nepri\u010dakovani obrati in aran\u017emaji. Lahko bi na\u0161teval vse bande in izvajalce, ki so se tam zvrstili: od Rolling Stonesov do Erica Claptona idr.<\/p>\n

Takrat se mi je pri\u017egala posebna lu\u010dka in sem si rekel, da si tovrstnega formata enkrat \u017eelim preizkusiti. Mi smo bili predvsem rockerji, ki smo si \u017eeleli elektrike in mo\u010d, ki jo ta prinese. A ko malo pogrebe\u0161 po akustiki, se ti odpre ena popolnoma druga dimenzija. Na ta na\u010din je lahko band prikazal \u0161e drugo plat svoje kreative. Ko je pri\u0161lo obdobje covida, pa smo dejansko uvideli, da se lahko temu posvetimo. Jaz sem v tem neskon\u010dno u\u017eival in tudi letos imamo koncerte z gosti, kjer bomo pesmi lahko spet predstavili na ta na\u010din.<\/p>\n

\"Big<\/p>\n

Foto: Liam Toni \u0160ironji\u010d <\/p>\n

Nedavno ste objavili tudi \u017ee video akusti\u010dne izvedbe De\u017e bo spral na YouTube iz Cankarjevega doma, ko ste praznovali 35 let delovanja skupine. Kaj lahko poveste o tej izvedbi, skladbi sami in akusti\u010dni verziji?<\/p>\n

Alen: Skladba je iz\u0161la \u017ee septembra v elektri\u010dni verziji, a nam ni uspelo posneti videospota. Zato je bila zdaj krasna prilo\u017enost, da nadaljujemo promocijo tega komada preko akustike. Iz tega posnetka smo izlu\u0161\u010dili videospot, tudi na terenu pa se komad dobro prijemlje in se nam zdi, da ima potencial. Gre za rockerski komad Big Foot Mame in na tem podro\u010dju smo najbolj doma in tudi tako muziko res \u010dutimo. Tudi besedilo se nam zdi zabavno, govori o tem, kako se v stanovanjski soseski zgodi incident in\u00a0sve\u017ee prepleskana fasada dobi velik \u010drn made\u017e. A kmalu vidimo, da bo to de\u017e vse s\u010dasoma spral in gre za nekak\u0161no alegorijo o tem, kako \u010das na dolgi rok zaceli vse rane.<\/p>\n

Kako poteka va\u0161e sodelovanje v bandu? Se kdaj pojavijo kak\u0161na razhajanja?<\/p>\n

Alen: Pravzaprav je glasba stvar, pri kateri imamo \u0161e najmanj konfliktov. Imamo sre\u010do, da je glasba sredi\u0161\u010de na\u0161ega delovanja in smo pri tem, vsaj tako se je oblikovalo \u010dez leta, na isti valovni dol\u017eini. Zadnji deset ali 15 let med nami ni nekih ve\u010djih bistvenih razhajanj pri kreativi. Lahko se prepiramo o managementu, strategiji, o medijih in ne vem \u0161e o \u010dem, ter recimo o tem, kdaj gremo in se vra\u010damo iz nastopov, a kar zadeva glasbo,\u00a0smo res na isti valovni dol\u017eini.<\/p>\n

Akusti\u010dni projekt iz Cankarjevega doma obenem napoveduje izid koncertnega albuma Klasika iz Cankarja, ki ga boste kmalu prvi\u010d ponudili svojim poslu\u0161alcem in obo\u017eevalcem tudi v fizi\u010dni obliki \u2013 na vinilu in CD.<\/p>\n

Jo\u017ee: 21. marca bo to, kar smo si \u017eeleli povedati v Cankarjevem domu, na voljo na vinilu in CD\u00a0tudi preostalim, ki tega niso imeli mo\u017enosti videti in sli\u0161ati. Na voljo bodo LP, digitalne platforme in streamingi.<\/p>\n

\"Kitarist<\/p>\n

Kitarist Zoran \u010cali\u0107: “Spomnim se konec devetdesetih let preteklega stoletja, ko se je na MTV pojavil format unplugged in sploh \u0161e nisem bil \u010dlan zasedbe Big Foot Mama. Spomnim se tega obdobja, ko smo vsi to spremljali in tam sem zasledil te akusti\u010dne izvedbe, ki so tako dobro zvenele, poleg tega pa so se zgodili tudi nepri\u010dakovani obrati in aran\u017emaji. Lahko bi na\u0161teval vse bande in izvajalce, ki so se tam zvrstili: od Rolling Stonesov do Erica Claptona idr.”
\n Foto: Liam Toni \u0160ironji\u010d <\/p>\n

Vam je kak\u0161en trenutek, prigoda s kateregakoli koncerta v vseh teh letih kariere \u0161e posebej ostal v spominu? Ali pa vas morda presenetil, ganil?<\/p>\n

Alen: Najbolj ostanejo v krvi in v spominu veliki koncerti, kot so dvakrat razprodane Sto\u017eice, Kri\u017eanke in koncerti ob obletnicah, ko vedno pripravimo kaj izrednega. Recimo na\u0161a 15-letnica je bila zelo famozna, ko so drugi izvajalci igrali na\u0161e komade, tudi Siddharta in celo ansambel Lojzeta Slaka. Med njimi so tudi prve Sto\u017eice, ki smo jih pripravili ob 25-letnici, ko smo zbrali in nastopili z vsemi gosti, ki so kadarkoli igrali z nami.<\/p>\n

Daniel: To so prese\u017eki, na terenu pa se je zgodilo ogromno zanimivih stvari. Od tega, da je zmanjkalo elektrike, do tega, da je na nas kapljal de\u017e. Prevrnili so se zvo\u010dniki, do tega da smo se prevrnili mi in celo do tega, da se je kdo tako napil, da je cel koncert le\u017eal na tleh. Ali pa je imel kdo tako mo\u010dnega ma\u010dka, da je igral v zaodrju skrit za zaveso. Tudi na oder so priletele razli\u010dne stvari, ki jih hranimo v na\u0161em prostoru za vaje.<\/p>\n

\"Big<\/p>\n

Foto: Liam Toni \u0160ironji\u010d <\/p>\n

Zoran: Posebno se spomnim Sto\u017eic, ki smo jih prestavili zaradi epidemije covida. Ko smo nastopali\u00a0tisto pomlad (leta 2022), ko je bilo epidemije konec, me je to tako zelo butnilo. Na odru sem se po\u010dutil, kot da sem tri metre nad tlemi, saj nas je nosila ta publika, ki je z entuziazmom komaj \u010dakala na ves ta bandovski vrve\u017e. Spomnim se, ko sem pred koncertom\u00a0videl avtobuse iz vseh delov dr\u017eave in sem se zavedel, koliko to pomeni ljudem, skoraj toliko kot meni, ki mi to pomeni najve\u010d na svetu. In ko sem tako videl in to do\u017eivel kot potrditev za svoje delo, mi je ta koncert zacelil vse rane\u00a0in dal motivacijo za nadaljnje delo. To je bila res prelomnica z mojega zornega kota.<\/p>\n

Jo\u017ee: \u010ce bandu uspe pre\u017eiveti tovrstna zahtevna obdobja in gre po vseh teh letih ponovno na oder z nekim entuziazmom in \u017eeljo, ko se vse zdi kot ponovno rojstvo, potem ugotovi\u0161, da ti to res predstavlja na\u010din \u017eivljenja, ki ga\u00a0\u017eivi\u0161, in so se ti zaradi skupine zgodile res mo\u010dne emocionalne stvari. Gre za res mo\u010dno stvar in zelo mo\u010dno povezavo.<\/p>\n

V \u010dasu va\u0161ega delovanja se je va\u0161a za\u010detna postava malce spremenila. Je to v tistem \u010dasu pretreslo skupino ali pa ji je morda to pomagalo, da so se preostali \u010dlani znova poenotili in usmerili na pot, za katero so menili, da je v tistem obdobju zanjo najbolj\u0161a?<\/p>\n

Jo\u017ee: Pravzaprav mi niti nismo imeli neke ve\u010dje menjave \u010dlanov. In to, da tako dolgo obdobje ostane\u0161 skupaj, je prava redkost.<\/p>\n

Kako zahtevno je sicer usklajevanje \u017eelja, pogledov na glasbeni in poslovni razvoj ter tudi usklajevanje glede prihodnosti skupine, ko je v njej ve\u010d \u010dlanov, vsak izmed njih pa ima neki svoj pogled?<\/p>\n

Alen: V\u010dasih je to usklajevanje te\u017eko. Razhajanja se za\u010dnejo, ko se spremenijo karakterji \u010dlanov, v smislu, da za\u010dne\u0161 z neko skupno vizijo in odnosom do dela, potem pa se z leti karakterno vsak razvije v svojo smer. Vpra\u0161anje potem je, koliko si po desetih letih sploh \u0161e kompatibilen. Vsake toliko se lahko zgodi, da kdo spremeni svojo pot in svojo smer. Logi\u010dno je, da to pretrese band do neke mere, ker si bil navajen skupaj nastopati in so bili te forme navajeni tudi ljudje, a mi smo imeli to sre\u010do, da smo lahko normalno in suvereno zadevo peljali naprej.<\/p>\n

V bistvu so to mediji bolj izpostavljali kot mi. \u0160e zdaj to v\u010dasih izpostavljajo, a to je \u017ee pre\u017eiveta in \u017ee zdavnaj zaklju\u010dena zadeva.<\/p>\n

Daniel: V na\u0161em primeru je pri\u0161lo do razhajanja predvsem v pogledu na glasbo, zato je tudi leta 2001 pri\u0161lo do premora skupine in so se nato zadeve razvile,\u00a0tako kot so se.<\/p>\n

\"Big<\/p>\n

Foto: Liam Toni \u0160ironji\u010d <\/p>\n

Jo\u017ee: Ve\u0161 kako pravijo? “Vsaka stvar je za nekaj dobra”. Pri\u0161li smo do neke to\u010dke, ko se nam je zdelo, da je najbolj normalno, da vsak pove, kaj si misli. In \u010de je bila \u017eelja, da bi bila lahko pot druga\u010dna in se nekdo ne vidi v na\u0161i sredini, je imel prosto pot. Iz tega pa se je kljub temu izcimilo nekaj dobrega, ker je k skupini pri\u0161el Zoki (Zoran \u010cali\u0107), ki je dal neki svoj pogled in energijo, ki sta nas morda veliko bolj zdru\u017eila. Ta kohezija je tako postala \u0161e mo\u010dnej\u0161a. Tudi nam \u0161tirim se je potem zdelo, da moramo \u0161e bolj stopiti skupaj, \u010de \u017eelimo to stvar \u010duvati in \u0161e naprej ohranjati. Vse skupaj je \u0161lo v neko krasno smer, ki jo ohranjamo \u0161e danes.<\/p>\n

Se vam zdi, da se mora pevec ali pa lider skupine preve\u010dkrat izpostavljati?<\/p>\n

Daniel: Smo Big Foot Mama in ne Grega Sko\u010dir & Big Foot Mama. To jaz zagovarjam vedno in zagotovo tudi preostali \u010dlani, \u010deprav se \u017ee dolgo nismo pogovarjali o tem. Dokler bomo znali stopiti skupaj, bo \u0161la ta skupina naprej in bomo ostali band Big Foot Mama. Ostala bo ta energija in ta formula bo \u0161la naprej. Takoj ko se bo za\u010delo nekaj druga\u010de, stvar ne bo ve\u010d funkcionirala. Zagotovo pa je za mediji in publiko normalno, da izpostavljajo pevca. Pevci komunicirajo verbalno s publiko in oni z njim verbalno nazaj. On ne dr\u017ei kitare ali pa bobnarskih pal\u010dk, zato je seveda pevec tisti, na katerega je usmerjen fokus, ga ljudje gledajo in z njimi vzpostavlja to retoriko.<\/p>\n

To je normalno. Tudi mediji so ugotovili, da \u010de dajo na naslovnico celoten band, se stvar slab\u0161e prodaja, kot \u010de dajo na naslovnico samo en obraz, recimo samo Grega. Tudi to se je \u017ee dogajalo in v\u010dasih jim uspe, a kljub temu posku\u0161amo dati vedeti, da gre za Big Foot Mamo, torej ekipo ljudi, da vse to pride ven.<\/p>\n

Alen: Imamo tudi to sre\u010do, da je tudi Grega ta, ki zavra\u010da to, da bi bil izpostavljen samo on. Tudi on se po\u010duti kot del ekipe. Ponavadi je te\u017eava pri skupinah, ko se pevcem dejansko tako dvignejo krila, da imajo ob\u010dutek, da so oni ta falcon. In potem jih za\u010dne vle\u010di drugam in v druge sfere, kar smo \u017ee dostikrat videli pri svetovno znanih skupinah. Je pa dejstvo in povsem naravno, da je pevec najbolj na udaru.<\/p>\n

Daniel: Vpra\u0161anje je tudi, kak\u0161na je vloga pevca. Ali je samo pevec, ali je tudi avtor pesmi. Ali je on tisti, na katerem vse sloni.\u00a0\u010ce so te mo\u010di prerazporejene, je dosti la\u017eje.<\/p>\n

Alen: Pevci, ki so bili tudi avtorji, so \u0161li s\u010dasoma in na dolgi rok na svoje.<\/p>\n

Daniel: Tudi \u010dlani svetovno znanih bandov, kot so Rolling Stonesi in The Beatles, so zanimivi, ker ima vsak \u0161e svoj projekt, svoje koncerte in CD. So tako mo\u010dne osebnosti in avtorji, da imajo ali pa so imeli vzporedno poleg skupine \u0161e svoje samostojne kariere.<\/p>\n

Jo\u017ee: Ni\u010d pa ni tako mo\u010dnega kot band. Nih\u010de posami\u010dno\u00a0nima tako velike mo\u010di in priljubljenosti, kot jo ima skupina kot celota. Grega je vedno zagovarjal to kohezijo med nami, da nastopamo kot band, in je to vedno \u017eelel \u010duvati. Vedno je rekel, da je\u00a0tudi on sam \u010dlan banda. Vsak izmed nas ve, kak\u0161na je njegova pozicija v skupini. To se mi zdi v bandu zelo pomembno.<\/p>\n

\"Big<\/p>\n

Foto: Liam Toni \u0160ironji\u010d <\/p>\n

Ste kdaj \u010dutili, da je treba, da je v skupini nekdo “lider”, ki skupino povle\u010de naprej, ali\u00a0pri va\u0161i zasedbi vse poteka demokrati\u010dno in se za vsako naslednjo potezo odlo\u010date skupaj?<\/p>\n

Alen: Odvisno od teme in od predmeta. Vsak izmed nas se na nekem podro\u010dju bolj spozna na stvari in zato poslu\u0161amo drug drugega, ko nekdo ve\u010d ve o dolo\u010deni stvari. Prav posebnega vodje v na\u0161em bandu ni. V tem pogledu smo bolj socialisti\u010dno naravnani\u00a0(smeh, op. a.).<\/p>\n

Jo\u017ee: V vseh teh letih smo pri\u0161li\u00a0do te to\u010dke, da se zelo dobro poznamo in razumemo situacije, da nekoga ne sili\u0161 v nekaj in z glavo skozi zid. Treba je vsakega poslu\u0161ati in poiskati neko sredino. \u0160koda bi bila, da se kdo ne bi dobro po\u010dutil v neki ideji, za katero se\u00a0odlo\u010dimo.<\/p>\n

Kako je va\u0161e ob\u010dinstvo sprejelo va\u0161 izlet in preplet va\u0161e zvrsti z narodnozabavno glasbo (spomnimo se sodelovanja z ansamblom Lojzeta Slaka leta 2005)? Ste to na\u010drtovali ali se je ve\u010dina stvari zgodila spontano?<\/p>\n

Alen: Konketen primer s Slakom (Lojzetom Slakom, op. a.) se je zgodil kot nekak\u0161na fora\u00a0oziroma kot eksperiment, saj smo bili najprej prepri\u010dani, da Slak ne bo pripravljen na sodelovanje. Seveda nismo vedeli, kako se bodo ljudje na to odzvali. Tradicionalno sta si bila rock in narodno-zabavna glasba na nasprotnih bregovih in tega povezovanja si takrat nih\u010de ni mogel zamisliti. Ker pa smo to naredili kot neki eksperiment, se je nekako razvilo, da je Slak te komade posvojil in jih izvajal tudi na svojih koncertih, v sami \u0161pici svojih nastopov.<\/p>\n

Dejansko se je zgodilo to, da je skrajni del rockerskega ob\u010dinstva oz. tistih strogih zagovornikov rock glasbe rekel, da je to velik poraz in smo se jim morda v njihovih o\u010deh zamerili. Ampak mislim, da se je \u010das tako spremenil, da na splo\u0161no ljudje na to ne gledajo le z dveh bregov, ampak bolj iz pozicije, ali jim je nekaj dobro ali pa jim ni dobro. In to jim je bilo dobro.<\/p>\n

Vedno bolj se v ospredje postavlja vpra\u0161anje, ko \u017eeli\u0161 iti ven iz svojih okvirjev. Po eni strani se ne \u017eeli\u0161 preve\u010d zasidrati v svojem \u017eanru, ker si potem vedno isti. Ali pa gre\u0161 v eksperimente in lahko postane\u0161 nekaj drugega ter tvega\u0161, da nisi ve\u010d to, kar si bil oziroma po \u010dem so te obo\u017eevalci poznali. A to morda bolj govorijo tisti ljudje, ki ne poznajo in ne razumejo dinamike skupine. Morda je bilo sodelovanje s Slakom za nekatere manj sporno, kot ko smo na na\u0161i \u010detrti plo\u0161\u010di Doba norih, kjer smo eksperimentirali z zelo druga\u010dnimi, ne na\u0161imi\u00a0rockerskimi \u017eanri, recimo v disco in elektronskimi \u017eanri.<\/p>\n

Tudi mi smo se takrat morali pogledati v ogledalo, a mislim, da je to za band, ki dela dolgoro\u010dno, dobro. Vsi svetovni bandi so \u0161li skozi te faze.<\/p>\n

\"Big<\/p>\n

Foto: Liam Toni \u0160ironji\u010d <\/p>\n

Postali ste tudi prvi slovenski rock bend, ki je razprodal najve\u010djo koncertno dvorano v Sloveniji. Mediji so takrat poro\u010dali o zgodovinskem prazniku slovenskega rock’n’rolla. Kako danes gledate na ta dose\u017eek?<\/p>\n

Alen: Velikokrat smo orali ledino in mislim, da smo tudi kot prvi rockerski band napolnili Kri\u017eanke v 90. letih. Takrat noben slovenski band ni igral v Kri\u017eankah, tako kot danes, ko lahko Kri\u017eanke dela skoraj vsak izvajalec. To je bila velika prelomnica za na\u0161o skupino.<\/p>\n

Ob\u010dutki so bili fenomenalni, ko ima\u0161 pred sabo toliko ljudi, ki na pamet pojejo tvoje komade. To so emocije, ki so nezamenljive in jih ne more\u0161 do\u017eiveti nikjer drugje. Po drugi strani pa gre tudi za osebnostni kontrau\u010dinek. Namre\u010d, ko razproda\u0161 take dvorane, polne ljudi, in se vrne\u0161 domov med \u0161tiri stene, si tako prazen in iz\u010drpan, da se v bistvu vpra\u0161a\u0161: “Kaj sem sploh naredil? Ali je to sploh to?”\u00a0Gre\u0161 bolj v globino in se spra\u0161uje\u0161, kaj je sploh smisel tega, kar po\u010dne\u0161. Ko pride\u0161 domov, si iz\u017eet. A to je seveda samo trenutni vzgib.<\/p>\n

Sprva na te stvari gleda\u0161 kot na neko \u017eeljo, si tega \u017eeli\u0161 in\u00a0si misli\u0161, da bo\u0161 vsemogo\u010den,\u00a0ko bo\u0161 to dosegel. V resnici si kot faraon, a samo v tistem trenutku, ko si na odru, \u017ee naslednji dan, ko se vrne\u0161 domov, pa ne ve\u010d, ko je treba spet iti v trgovino in posesati po stanovanju.<\/p>\n

Jo\u017ee: Gre ta popoln \u010dustveni roller coaster.<\/p>\n

\"Big<\/p>\n

Foto: Liam Toni \u0160ironji\u010d <\/p>\n

A kljub temu ostajate prizemljeni.<\/p>\n

Alen: Nima\u0161 druge mo\u017enosti. V to te prisili okolje. \u010ce dela\u0161 na dolgi rok, pridejo vzponi in padci. Recimo po napolnjenih Kri\u017eankah zagotovo pride padec in se znova prevpra\u0161uje\u0161, kaj si sploh naredil. A kmalu ugotovi\u0161, da je to nekaj naravnega, in ko se na to navadi\u0161, ve\u0161, da bo\u0161 to prebrodil, \u010de spet pride kriza.<\/p>\n

Daniel: Igrati zvezdnika in visoko letati v Sloveniji je popolnoma nesmiselno. Velika razlika je biti zvezda v Sloveniji ali pa nekje drugje v tujini. Treba je imeti trdna tla in biti prizemljen ter se vedno znova dokazovati s polnimi dvoranami, dobrimi komadi in s tem, da si tega \u0161e \u017eeli\u0161 in v to vlaga\u0161 energijo.<\/p>\n

Jo\u017ee: Zelo pomembno je, da ostaja\u0161 na tleh. Da ti je jasno, kje je zemlja in kje si in kdo si ti. V resnici te za\u010dnejo poveli\u010devati drugi in v istem trenutku, ko se to zgodi, te \u017ee za\u010dnejo tla\u010diti k tlom. Najbolj pomembno je, da ostane\u0161 pokon\u010den, hodi\u0161 po svoji “\u0161puri”,\u00a0tvoja hrbtenica ostane hrbtenica in\u00a0se ne\u00a0uklanja\u0161 drugim.<\/p>\n

\"Big<\/p>\n

Foto: Liam Toni \u0160ironji\u010d <\/p>\n

Kako se, posebej po novih projektih (na primer izdaji albumov), spopadate s kritiki in s spletnimi komentatorji, ki morda niso najbolj navdu\u0161eni nad va\u0161im novim materialom? Ali pa so morda od vas pri\u010dakovali kaj drugega?<\/p>\n

Daniel: V\u010dasih je bilo tega veliko ve\u010d, tega “pametovanja”\u00a0danes skoraj ve\u010d ne opazim. Zdaj\u00a0smo nekaj \u017ee pokazali in dokazali, kaj smo naredili in dosegli. Imamo neki status, ki smo si ga pridobili. Te\u017eko nas danes kdo provocira.<\/p>\n

Alen: Spletnih forumov in komentarjev pod objavami ne spremljamo. To se mi zdi \u010disto brezpredmetno.<\/p>\n

Jo\u017ee: Ljudje pa\u010d imajo svoje mnenje in naj povedo, kaj si mislijo. Nam petim se zdi najpomembnej\u0161e, kaj si mislimo mi. \u010ce menimo, da je neka pot za nas prava, ji bomo sledili. \u010ce drugi mislijo druga\u010de, je to njihova stvar.<\/p>\n

Alen: Ko si enkrat tako velik band, je iluzorno misliti, da ti bo\u00a0uspelo zadovoljiti vse. Poleg tega nas poslu\u0161ajo tri generacije, od najmlaj\u0161ih do najstarej\u0161ih. Jasno je, da ima vsak svoje ideale in svoje najljub\u0161e komade skupine.<\/p>\n

\"Big<\/p>\n

Foto: Liam Toni \u0160ironji\u010d <\/p>\n

Kako gledate na novo generacijo mladih in obetajo\u010dih skupin? Je prihodnost rocka v Sloveniji v varnih rokah?<\/p>\n

Alen: Pozdravljamo to, da se scena razvija. Bilo je dolgo obdobje, ko je bila nova slovenska scena v mrtvilu. Kar ve\u010d deset ali 15, 20 let, ko sta bili samo ali Siddharta ali pa Big Foot Mama. Zdaj se je to malo raz\u0161irilo, kar je dobro.<\/p>\n

Res je morda, novodobne glasbe mladih zasedb ne razumemo tako dobro, ker smo iz drugega \u010dasovnega obdobja in so tukaj drugi pristopi. Razumemo se v redu in tudi oni nas spo\u0161tujejo in na nas gledajo kot na neke o\u010dake, ki so dolgo pred njimi orali ledino, in to nam dajo tudi vedeti.<\/p>\n

Jo\u017ee: Dejansko podpiramo vsakogar, ki se ukvarja z glasbo in ki ima\u00a0povedati kaj svojega. Ne morem pa primerjati dana\u0161njih mladih zasedb z nami. To ne gre, ker gre za popolnoma drug svet.<\/p>\n

Alen: Mi smo si kariero ustvarjali pred internetizacijo glasbe in to je velika razlika, oni pa so zdaj v \u010dasu, ko so medijski kanali popolnoma drugi in obvladajo dru\u017ebena omre\u017eja. Glede tega smo mi zelo konservativni in vse to posku\u0161amo kompenzirati s svojo legendarnostjo.<\/p>\n

\"Big<\/p>\n

Foto: Liam Toni \u0160ironji\u010d <\/p>\n

Ali ste kdaj v obdobju svojega ustvarjanja ob\u010dutili kak\u0161no rivalstvo med (predvsem rock) zasedbami?<\/p>\n

Alen: To pa so nam \u017eeleli podtakniti. Mediji radi vidijo kri, kot smo govorili \u017ee prej. Ko smo bili na vrhu scene in je na sceno pri\u0161la Siddharta, so jih vsi videli kot nove pri\u0161leke v odnosu do nas. “Kdo je zdaj bolj\u0161i? Kaj bo pa zdaj?”\u00a0in podobno. K sre\u010di smo tako mi kot Siddharta taki, da tega ne priznavamo in se nam to zdi otro\u010dje. Kot odgovor na vse to smo se zdru\u017eili v nogometno ekipo in izzvali novinarje, ki so pisali tovrstne stvari, na nogometno tekmo, kjer smo jih seveda premagali\u00a0(smeh, op. a.).<\/p>\n

Zoran: Gre za zdravo konkurenco, ne gre za neko bolno ljubosumje. Tu smo vsi na kupu, izmenjujejo se ideje, spremljamo se in to je za sceno fenomenalno. To je velik plus in tu ni nekega nezdravega pristopa ali pa, da ti nekdo ne\u010desa ne privo\u0161\u010di. Drug drugega motiviramo.<\/p>\n

Daniel: V\u010dasih so bili obo\u017eevalci strogo lo\u010deni pri obeh zasedbah, danes pa si upam trditi, da 80 ali 90 odstotkov obo\u017eevalcev obo\u017euje tako Siddharto in Big Foot Mamo. Ve\u010dji del je takih, ki hodi na koncerte obojih. So pa tudi orto obo\u017eevalci, ki poslu\u0161ajo samo eno ali drugo zasedbo in nam to tudi pridejo povedat.<\/p>\n

\"Big<\/p>\n

Foto: Liam Toni \u0160ironji\u010d <\/p>\n

Kak\u0161ni so na\u010drti skupine za prihodnost? Po\u010dasi, a vztrajno se skupina bli\u017ea 40-letnici delovanja.<\/p>\n

Jo\u017ee: Srbski igralci bi rekli: “Pre\u017eivljeti v zdravlju i radu.”\u00a0Torej pre\u017eiveti v delu in zdravju, da bomo \u017eivi in zdravi in da bomo lahko \u0161e naprej delali to, kar smo si do zdaj zamislili.<\/p>\n

Daniel: Na\u010drti zagotovo obstajajo. Zagotovo nas prihodnje leto \u010daka nova avtorska plo\u0161\u010da, material je \u017ee tukaj in tudi komadi se ustvarjajo ter se \u017ee pospe\u0161eno dela na vsem tem.<\/p>\n

Kaj bi svetovali mladim glasbenikom, ki si \u017eelijo podobne kariere kot vi?<\/p>\n

Jo\u017ee: Naj ostane(jo) zvest(i) sam(i) sebi in dela(jo) tisto, kar \u017eeli(jo) delati in ustvarjati. Da se ne uklanja(jo) stvarem, ki prihajajo iz okolja.<\/p>\n

Daniel: Da zrastejo organsko in delajo tisto, kar jim je kul in kar \u010dutijo. Naj furajo svojo “\u0161puro”\u00a0in ekspresionirajo sami sebe ter ne posku\u0161ajo biti “isti kot drugi”. Mora\u0161 se razlikovati od drugih, \u010de se \u017eeli\u0161 prijeti “na sceni”.<\/p>\n

Preberite \u0161e:<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Kako se spominjate svojih za\u010detkov? So bili te obetavni, ste \u010dutili, da bi se lahko iz za\u010detne vneme…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":32531,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[12605,114,276,12606,6320,62,6317,37,58,60,38,115,10395],"class_list":["post-32530","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-big-foot-mama","tag-entertainment","tag-glasba","tag-rock-and-roll","tag-rock-skupina","tag-si","tag-skupina","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zabava","tag-zasedba"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116267770452721493","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/32530","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=32530"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/32530\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/32531"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=32530"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=32530"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=32530"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}