Pi\u0161e: Vida Kocjan<\/p>\n
Vladajo\u010da koalicija v odhodu (Svoboda, SD in Levica) je po marcu 2022 pri\u0161la na oblast predvsem s programom Antijan\u0161a, proti Janezu Jan\u0161i torej. Obljub ni bilo veliko, edini dve, ki smo si jih dr\u017eavljani lahko zapomnili, so bili vi\u0161ji davki ter moratorij za gradnjo hitrih cest in \u0161iritev avtocestnih prometnih povezav. <\/p>\n
Napovedi Roberta Goloba tik pred aprilskimi volitvami leta 2022 o vi\u0161jih davkih, ker \u00bbkaj bi on z ve\u010d denarja\u00ab, ve\u010dina ni namenjala ve\u010dje pozornosti. To se je izkazalo kot velika napaka. Moratorij za gradnjo cest pa so vladajo\u010di dali na oslovski klopi pred Ja\u0161o Jenullom iz Glasu ljudstva. Tudi to obljubo so vneto izvr\u0161evali. Koalicijo so v vseh \u0161tirih letih spremljale \u0161tevilne afere. V nadaljevanju izpostavljamo nekaj ve\u010djih.<\/p>\n
Korupcija, klientelizem, lobiranje<\/p>\n
Pri\u010da smo bili izdatni korupciji, sistemskemu klientelizmu, lobiranju v senci, za\u0161\u010diti vplivnih ljudi, botrov iz ozadja in ospredja ter prednostnemu financiranju vsega in vseh, ki so Svobodi pod vodstvom Roberta Goloba, SD pod vodstvom Tanje Fajon in zdaj Matja\u017ea Hana ter Levici pod vodstvom Aste Vre\u010dke in Luke Mesca izdatno pomagali do vzpona na oblast. Podkupovali so medije, nekatere neposredno, druge prek obvoda.<\/p>\n
Uni\u010devanje blagostanja, zdravstva<\/p>\n
Pri\u010da smo bili spremembam pri izvajanju investicij, ki pomenijo razvoj, iz\u010drpavanju gospodarstva in ogro\u017eanju varnosti v dr\u017eavi. Skrb za blagostanje dr\u017eavljanov pa je za odhajajo\u010do dr\u017eavo tako in tako na zadnjem mestu. Uni\u010dili so zdravstvo, zdravnike so zmerjali z idioti in iz njih umetno ustvarjali sovra\u017enike. Uni\u010dujejo policijo, hkrati smo pri\u010da odkritjem o te\u017enjah po privatizaciji podjetja v dr\u017eavni lasti Gen-I, preprodajalca dr\u017eavne elektrike iz dr\u017eavne Jedrske elektrarne Kr\u0161ko (JEK). Pri\u010da smo tudi kontroverznim odlo\u010ditvam Alenke Bratu\u0161ek, zdaj\u0161nje ministrice za infrastrukturo, in katastrofalnemu \u010drpanju evropskih sredstev. Bratu\u0161kove se je prijel vzdevek \u00bbkraljica aneksov\u00ab. Pri\u010da smo tudi \u0161tevilnim prepla\u010dilom projektov z davkopla\u010devalskim denarjem in izjavam, ki razkrivajo ozadje, \u00bbkako stvari delujejo v Sloveniji\u00ab. Pravosodna veja oblasti o\u010ditno v veliki meri deluje skladno s te\u017enjami vodilnih v korupcijski verigi, do kazenskih postopkov ne prihaja ali pa so ti nedokon\u010dani. V nadaljevanju objavljamo nekatere najbolj izstopajo\u010de primere, ki nazorno prikazujejo, kaj se je pod vodstvom odhajajo\u010de koalicije v zadnjih letih dogajalo v Sloveniji.<\/p>\n
Depolitizacija policije <\/p>\n
Med prvimi ukrepi si je Robert Golob zamislil in naro\u010dil kadrovske zamenjave v policiji s kadri po svoji izbiri. Nekdanja ministrica Tatjana Bobnar in v. d. direktorja policije Bo\u0161tjan Lindav sta obto\u017eila Goloba in ekipo velikega pritiska na kadrovanje: \u00bbO\u010distiti moramo Jan\u0161eve kadre.\u00ab Golob je v SMS-sporo\u010dilih pisal o \u00bb\u010di\u0161\u010denju\u00ab. Komisija za prepre\u010devanje korupcije (KPK) je nato ugotovila kr\u0161itev integritete pri Golobu, Specializirano dr\u017eavno to\u017eilstvo (SDT) pa je oktobra 2025 vlo\u017eilo zahtevo za sodno preiskavo proti Golobu zaradi suma korupcije. Golobov odziv je bil: \u00bbFarsa, izpodbijam na sodi\u0161\u010du.\u00ab Bobnarjeva pa je vztrajala: \u00bbTo je bil neposreden politi\u010dni pritisk.\u00ab<\/p>\n
Afera sicer ostaja brez dokon\u010dnega epiloga, a je vseeno ena redkih, ki je dosegla premierja osebno.<\/p>\n
Namere Roberta Goloba. Z \u00bbo\u010di\u0161\u010denjem\u00ab policije kadrov in namestitvijo tak\u0161nih po svoji izbiri je sebi in svojemu o\u017ejemu krogu zagotovil \u00bbmir\u00ab pri vseh opozorilih o nepravilnostih. Pa tudi \u00bbmilost\u00ab pri kazenskih ovadbah, ki so bile \u017ee vlo\u017eene. Te so ostale ve\u010dinoma v predalih ali pa so \u017ee \u00bbre\u0161ene\u00ab v koristi obdol\u017eencev. Pri tem gre predvsem za samega Roberta Goloba, ki je pred volitvami zatrjeval, da mu je pri odpiranju ban\u010dnega ra\u010duna v Bukare\u0161ti nekdo ukradel identiteto. Napovedal je ovadbo romunskim organom \u2013 tega do danes ni dokazal. Na mesto direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) je zahteval in dosegel imenovanje Darka Mu\u017eeni\u010da. S tem je, poleg drugega, za\u0161\u010ditil tudi preiskavo sumov pranja denarja sumljivega iranskega izvora, povezanega s teroristi\u010dnimi dejanji. Mu\u017eeni\u010d je namre\u010d pred tem to pranje denarja (okoli 1,8 milijarde evrov, s provizijami okoli pol milijona evrov, ve\u010dinoma v gotovini) za\u0161\u010ditil \u017ee v \u010dasu, ko je bil direktor Urada za prepre\u010devanje pranja denarja. Pranje se je izvajalo od decembra 2008 do decembra 2010. Prenehali so, ko so na to za\u010deli opozarjati iz tujine. Izkazalo se je tudi, da je Mu\u017eeni\u010d takrat zavajal tujino, doma pa so tako ali tako mol\u010dali o tem. Nato je delo neodkrivanja kriminala pranja denarja nadaljeval v NPU.<\/p>\n
Ni \u0161lo le za Mu\u017eeni\u010da, Golob je zahteval in dosegel tudi zamenjavo direktorja novogori\u0161ke policijske uprave. Na splo\u0161no je bila depolitizacija policije v polnem teku, na klju\u010dna vodilna mesta, tudi na vrh policije, so bili imenovani kadri po volji Goloba in koalicije. Pri depolitizaciji je pri\u0161lo celo do spora med Golobom in takratno generalno direktorico policije Tatjano Bobnar, ki je bila sicer velika zagovornica \u010distk t. i. jan\u0161istov na policiji. Ta spor je pokazal, da je \u0161el Golob predale\u010d tudi po merilih Bobnarjeve, kar jo je na koncu tudi odneslo z ministrskega mesta.<\/p>\n
RTV Slovenija, politizacija<\/p>\n
Vladajo\u010da koalicija z Golobom na \u010delu je v iztekajo\u010dem se mandatu izvajala tudi netransparentno financiranje in politizacijo javnega zavoda RTV Slovenija. Ministrstvo za obrambo jim je nakazalo ve\u010d kot dva milijona evrov, hkrati je vlada odobrila ve\u010d kot 10-odstotno povi\u0161anje RTV-prispevka. Nakazali so jim \u0161e vsaj dodatnih 14 milijonov letno. Ob vsem tem pa je RTV z novim nastavljenim vodstvom tudi uspe\u0161no izvajala depolitizacijo kadrov. RTV je danes zgolj \u0161e bleda senca tistega, kar je \u017ee bila. Bolj spominja na televizijo, na primer, v Severni Koreji.<\/p>\n
Afera Litijska 51<\/p>\n
Eni ve\u010djih afer mandata smo bili pri\u010da v primeru ministrstva za pravosodje konec leta 2023. Ministrstvo pod vodstvom Dominike \u0160varc Pipan je takrat uradno dobesedno \u010dez no\u010d za 7,7 milijona evrov kupilo dotrajano poslovno stavbo na Litijski cesti 51 v Ljubljani. Domnevno naj bi stavbo uporabljali za potrebe sodi\u0161\u010d. Stavba je bila prej kupljena za 1,7 milijona evrov. Ra\u010dunsko sodi\u0161\u010de in KPK sta ugotovila hude nepravilnosti, Specializirano dr\u017eavno to\u017eilstvo (SDT) pa vlo\u017eilo zahtevo za preiskavo.<\/p>\n
Afera je odnesla pravosodno ministrico Dominiko \u0160varc Pipan in mo\u010dno pretresla tudi SD \u2013 z mesta predsednice stranke je odstopila Tanja Fajon. Afera je vodila do revizij in kazenskih ovadb. V nakup sta bila vpletena tudi Robert Golob in Klemen Bo\u0161tjan\u010di\u010d, minister za finance ter podpredsednik vlade. Zanimivo pri tem je, da so \u0160varc Pipanovi omogo\u010dili, da se je pravo\u010dasno za\u0161\u010ditila pred sodnim pregonom, z ministrstva so ovadeni zgolj nekateri uradniki. Slednji pa so izvr\u0161evali ukaze in navodila \u0160varc Pipanove. Stavba danes stoji neuporabljena, propada, dr\u017eava pa je v postopkih z lastnikom. Afera se je marca 2026 ponovno razplamtela, saj je Nina Zidar Klemen\u010di\u010d, odvetnica prodajalca, v tajnih posnetkih omenjena kot klju\u010dna figura v poslu.<\/p>\n
Nakup 13 tiso\u010d prenosnih ra\u010dunalnikov<\/p>\n
Ministrstvo za digitalno preobrazbo pod vodstvom Emilije Stojmenove Duh (SD) je leta 2023 kupilo 13.000\u00a0 prenosnikov za 6,5 milijona evrov. \u0160lo je samo za prenosnike, brez ra\u010dunalni\u0161kih programov. Ra\u010dunalnike so kupili na zalogo in jih skladi\u0161\u010dili v skladi\u0161\u010du v Logatcu. Ra\u010dunsko sodi\u0161\u010de je nato potrdilo neskladje z na\u010deli gospodarnosti in u\u010dinkovitosti, Komisija za prepre\u010devanje korupcije (KPK) pa je vodila postopek. Veliko ra\u010dunalnikov je mesece \u010dakalo v skladi\u0161\u010du, stro\u0161ki najema so bili visoki, razdeljenih pa je bilo le malo ra\u010dunalnikov (npr. manj kot 3.000 \u0161olam). \u0160lo je za zapravljanje davkopla\u010devalskega denarja brez jasnega namena. Emilija Stojmenova Duh se je pod pritiski morala posloviti z ministrskega mesta. \u0160e danes pa ni natan\u010dno pojasnjeno, kje se ra\u010dunalniki nahajajo oziroma kaj se dogaja z njimi.<\/p>\n
Razpisi za izbrane nevladne organizacije<\/p>\n
V \u010dasu te vlade smo bili pogosto pri\u010da tudi razpisom za delitev davkopla\u010devalski sredstev za izbrane t. i. nevladne organizacije. Razpisi in financiranje praviloma skrajno levih nevladnikov so bili prednostni, v\u010dasih tudi prek obvodov ali brez preglednosti. Opazovali smo lahko financiranje politi\u010dnih NVO-jev na ra\u010dun drugih prioritet, med drugim tudi na ra\u010dun avgusta 2023 poplavljenih obmo\u010dij v dr\u017eavi. Pod Golobovo vlado je bilo zgolj za deset organizacij v okviru iniciative Glas ljudstva pod vodstvom Ja\u0161e Jenulla izpla\u010danih okoli 40 milijonov evrov.<\/p>\n
Poplavljenci in ignoriranje Golobovih<\/p>\n
Slovenijo je poleti 2023 prizadelo veliko neurje s poplavami in plazovi. To je bila najhuj\u0161a ujma v zgodovini samostojne Slovenije. Rekordne padavine, poplave, plazovi, uni\u010dene hi\u0161e, ceste, mostovi, kmetije. Neposredne \u0161kode je bilo za okoli tri milijarde evrov. Robert Golob je takoj po ujmi obljubljal hitro, u\u010dinkovito in odporno obnovo: \u00bb100 monta\u017enih hi\u0161 na mesec\u00ab, \u00bbnovi domovi v nekaj mesecih\u00ab, \u00bbnikogar ne bomo pustili na cedilu\u00ab, \u00bbobnova bo hitrej\u0161a in bolj\u0161a kot kdaj koli\u00ab. Dve leti in pol pozneje pa poplavljenci \u0161e vedno \u010dakajo. Mnogi v za\u010dasnih nastanitvah, drugi v napol obnovljenih hi\u0161ah, tretji pa se borijo z birokracijo, ki jih po mnenju opozicije in prizadetih \u00bbpu\u0161\u010da na cedilu\u00ab.<\/p>\n
Uni\u010devanje javnega zdravstva in bolnikov, zmerjanje<\/p>\n
Odhajajo\u010da vlada se je spravila na zdravnike, s svojimi povsem neupravi\u010denimi izjavami so se zelo trudili za to, da bi zdravnike spremenili v razredne sovra\u017enike. Ob vsem tem so se \u010dakalne dobe podalj\u0161evale, sistem je kolapsiral.<\/p>\n
Stavka zdravnikov pod okriljem Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (Fides) traja \u017ee ve\u010d kot 780 dni in je najdalj\u0161a v zgodovini. \u010cakalne dobe so se drasti\u010dno podalj\u0161ale: \u0161tevilo nedopustno \u010dakajo\u010dih (dlje od dopustne dobe) se je v samo treh tednih (december 2025\u2013januar 2026) pove\u010dalo za 27 odstotkov (z 20.291 na 25.711 oseb). Skupno \u0161tevilo \u010dakajo\u010dih od za\u010detka mandata Golobove vlade (2022) se je pove\u010dalo za 35 odstotkov, nedopustno \u010dakajo\u010dih po stari metodologiji za 70 odstotkov, po novi metodologiji pa celo ve\u010d kot dvakrat.<\/p>\n
Slovenija je tako po dol\u017eini \u010dakalnih dob (OECD\/EU) pri nekaterih posegih najslab\u0161a v EU. Realne \u010dakalne dobe (e-napotnica) so za ultrazvok vratnih \u017eil 200\u2013500 dni, za zamenjavo kolka\/kolena ponekod ve\u010d kot 600 dni, nekateri posegi so na\u010drtovani \u0161ele za leto 2028. Ob tem je skrb zbujajo\u010de, da Nacionalni in\u0161titut za javno zdravstvo (NIJZ, v katerem so Golobovi prav tako zamenjali ve\u010dino vodilnih kadrov), meri le napovedane dobe (ocena izvajalcev) in ne realnega \u010dakanja bolnikov. Poznavalci opozarjajo: \u00bbJavno zdravstvo je na robu zloma, pomanjkanje kadra, dogajajo se izguba programov in odhodi zdravnikov v zasebno zdravstvo ali tujino.\u00ab<\/p>\n
Spori in odstopi v vladi<\/p>\n
Ve\u010d ministrov je odstopilo ali bilo razre\u0161enih. Razlogi so bile afere in nesoglasja. Vse to je kazalo nestabilnost Golobove koalicije. Skupaj jih je kot beton dr\u017eala le sla po vladanju. V \u010dasu Golobove vlade se je zamenjalo devet ministrov \u2013 od dvajsetih.<\/p>\n
O\u010ditki o lobiranju in vplivu na projekte<\/p>\n
Pri\u010da smo bili pogostim o\u010ditkom o lobiranju v senci, vplivu t. i. botrov ali botric in prioritetnem financiranju zaveznikov. V tem delu je znan primer Golobove spremljevalke Tine Gaber v primeru zakona o \u017eivalih, zdaj pa tudi pri pripravi smernic za prehranjevanje, kjer si skupaj z Golobom o\u010ditno prizadevata, da bi vsi jedli travo in pili vodo.<\/p>\n
Po\u010ditnice na Hrva\u0161kem, nedovoljena darila in nasprotje interesov<\/p>\n
Golob je skupaj s spremljevalko Tino Gaber brezpla\u010dno dopustoval pri Toma\u017eu Suboti\u010du, \u010dlanu Svobode, in dru\u017eini Mihe Pi\u0161kurja. KPK je nato uvedla postopek zaradi nedovoljenih daril. Golob se je branil, da gre za \u00bbzasebno zadevo, brez vpliva na odlo\u010ditve\u00ab. Slednje je sicer na trhlih temeljih, saj je bil Suboti\u010d v \u010dasu te vlade imenovan v ve\u010d svetov javnih zavodov. Opozicija je imela prav, ko je opozarjala: \u00bbTo so usluge, ki se vra\u010dajo z dovoljenji in posli.\u00ab<\/p>\n
Gen-I: Zadr\u017eani dobi\u010dki in sen\u010dni vpliv premierja<\/p>\n
Zadnji podatki o podjetju Gen-I nakazujejo namero za \u00bbtiho privatizacijo\u00ab podjetja, ki je sicer v dr\u017eavni lasti. Gen-I preprodaja elektriko iz dr\u017eavne Jedrske elektrarne Kr\u0161ko. Po zadnjih podatkih so v podjetju Gen-I zadr\u017eali izpla\u010dilo 218 milijonov evrov dobi\u010dka za leto 2024. Denar bi morali nakazati v dr\u017eavni prora\u010dun. Kaj se dogaja v podjetju Gen-I, je bilo nazadnje razkrito tudi v javno objavljenih posnetkih. Dominika \u0160varc Pipan je potrdila: \u00bbGolob \u0161e vedno obvladuje Gen-I.\u00ab Podobno sta potrdila tudi dva Golobova prijatelja, eden od njih je Dejan Paravan, zdaj \u017ee nekdanji vodilni v podjetju Gen-I. Janez Jan\u0161a pa je glede zadr\u017eanega dobi\u010dka zapisal, da si Golob ustvarja zlato padalo za \u010das po volitvah.<\/p>\n
Migracijska politika in varovanje meje<\/p>\n
Robert Golob je takoj po volitvah leta 2022 napovedal odstranitev ograje na ju\u017eni dr\u017eavni meji. Nezakonite migrante pa je povabil v Slovenijo. Posledi\u010dno je v dr\u017eavo nezakonito vstopilo okoli 170 tiso\u010d migrantov, to je \u0161tirikrat ve\u010d kot skupno v letih 2018\u20132021. Za oskrbo migrantov so dr\u017eavno blagajno oskubili za 185 milijonov evrov. Toliko denarja je manj za upokojence in druge transferje. Meja pa je propustna kot \u0161vicarski sir.<\/p>\n
Katastrofalno \u010drpanje evropskih sredstev<\/p>\n
Slovenija je v obdobju 2022\u20132026 mo\u010dno zaostajala pri \u010drpanju kohezijskih sredstev (v\u010dasih na dnu EU-lestvice), kljub obljubam o pospe\u0161itvi. Do konca leta 2025 je bilo po\u010drpanih le 12 odstotkov kohezijskih sredstev iz obdobja 2021\u20132027 (povpre\u010dje EU je bilo 58 odstotkov). Tako slabo \u010drpanje sredstev iz evropskih skladov pa Slovenijo uvr\u0161\u010da na 24. mesto med 27 dr\u017eavami. \u010crpanje je porazno, hkrati smo bili pri\u010da pogostemu prerazporejanju milijonov evrov za t. i. mehke vsebine in ne za razvoj. Nekatere prilo\u017enosti za investicije pa so tudi \u017ee dokon\u010dno izgubljene, recimo milijarde za ceste, bolni\u0161nice in gospodarstvo.<\/p>\n
Beg pred odgovornostjo<\/p>\n
Ob koncu mandata odhajajo\u010dih smo pri\u010da mno\u017ei\u010dnim razpisom za zaposlovanje v javnem sektorju. Opozicija pri tem opozarja na beg pred odgovornostjo tik pred morebitno menjavo oblasti.<\/p>\n
V mandatu Goloba se je \u0161tevilo zaposlenih v dr\u017eavni upravi (ministrstva + upravne enote) pove\u010dalo za skoraj 20 novih zaposlitev vsak delovni dan. Kljub temu pa so na vladnem portalu marca 2026 aktivni razpisi za Slovensko obve\u0161\u010devalno-varnostno agencijo (Sova), ministrstvo za javno upravo, ministrstvo za notranje zadeve, upravne enote \u2026 Roki za prijavo pa so do 23. ali 28. marca. Strokovnjaki in opozicija (SDS in NSi) opozarjajo na \u00bbklientelizem in kupovanje glasov, vlada si pred volitvami gradi lastno armado birokratov na ra\u010dun davkopla\u010devalcev\u00ab.<\/p>\n
Financiranje projektov drugim<\/p>\n
O\u010ditki o financiranju projektov zunaj Slovenije na ra\u010dun doma\u010dih prioritet so \u0161tevilni. To ka\u017ee na sistemsko korupcijo, klientelizem in prednost politi\u010dnih interesov pred razvojem dr\u017eave. Koalicija se je branila z dose\u017eki na podro\u010dju stabilizacije, zelenega prehoda in socialne politike, a afere so mo\u010dno zaznamovale mandat.<\/p>\n
Afera: Vo\u017enja po drugem tiru <\/p>\n
Pred dnevi sta Robert Golob in Alenka Bratu\u0161ek \u00bbslovesno obele\u017eila prevoznost\u00ab drugega tira z vo\u017enjo testnega vlaka po progi, ki \u0161e nima uporabnega (obratovalnega) dovoljenja. To naj bi pri\u0161lo \u0161ele konec leta 2026 ali kasneje. Proga je \u0161e gradbi\u0161\u010de, \u0161lo je za predvolilni \u0161ov in politi\u010dni spektakel; za Roberta Goloba so celo na hitro sestavili stopni\u010dke iz desk. Slednje je res nazorno pokazalo, kaj se dogaja v dr\u017eavi in na katero stopnjo je vlada to tudi pripeljala.<\/p>\n
Za konec: \u0160kodljivci na kvadrat<\/p>\n
V \u0161tirih letih ni bilo resnih kazenskih epilogov za ministre, samo odstopi. Glavni pa je ostal. Najnovej\u0161i posnetki z \u00bb10 odstotki\u00ab in sen\u010dnim vplivom razkrivajo ozadje dogajanj v dr\u017eavi. Obljubljeno \u00bbdelo za ljudi\u00ab se ka\u017ee kot ni\u017eje realne pla\u010de, vi\u0161ji \u017eivljenjski stro\u0161ki, zaostanek za EU, prednostno financiranje \u00bbmehkih vsebin\u00ab (NVO, mediji, humanitarna pomo\u010d v tujino), masovno zaposlovanje v javni upravi, priprava privatizacije podjetja Gen-I in predvolilni \u0161ov na drugem tiru brez uporabnega dovoljenja. Vlada Roberta Goloba je padla na izpitu, na celi \u010drti. Zapomnili si jo bomo kot vlado, ki je malo ali ni\u010d dobrega naredila za dr\u017eavljane in veliko zase ter svoje podpornike. Nekaterim je tudi zvesto slu\u017eila.<\/p>\n
Afera tajnih posnetkov<\/p>\n
Serija tajnih videoposnetkov, posnetih na poslovnih sestankih v tujini in nato tudi javno objavljenih, v teh dneh mo\u010dno odmeva.\u00a0 <\/p>\n
Klju\u010dne izjave iz posnetkov so:<\/p>\n
Nina Zidar Klemen\u010di\u010d (o Jankovi\u0107u): \u00bbJa, z njim je res zelo lahko, saj veste, ima svojih 10 odstotkov in to je to.\u00ab Opi\u0161e zgodbo hotela Intercontinental: sin Jankovi\u0107a naj bi v zameno za hitra dovoljenja dolo\u010dal partnerje investitorjev. Omenja dostop do Goloba prek \u00bbzelo dobrega prijatelja\u00ab in vpliv Milana Ku\u010dana.<\/p>\n
Dominika \u0160varc Pipan: Govori o tesni povezavi z Golobom in Tino Gaber, da Golob \u00bb\u0161e vedno vodi Gen-I\u00ab, Jankovi\u0107 je \u00bbnedotakljiv\u00ab in koruptiven, o vplivu Damirja \u010crn\u010deca, \u017dige Debeljaka itd.<\/p>\n
Dejan Paravan: Razkriva tesno povezavo z Golobom in drugimi ministri \u2013 pravi, da ima \u00bbdirektno povezavo\u00ab s premierjem.\u00a0 Gen-I opisuje kot spolitizirano podjetje, kjer je politika mo\u010dno vme\u0161ana v upravljanje.<\/p>\n
Dodaja, da so v ozadju vplivi in povezave, ki segajo v vlado Svobode, in omenja namero Roberta Goloba za privatizacijo podjetja Gen-I.<\/p>\n
Paravan je dolgoleten tesen prijatelj in zaupnik Roberta Goloba, nekdanji generalni direktor dr\u017eavnega podjetja Gen energija (del skupine Gen, povezane s podjetjem Gen-I).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pi\u0161e: Vida Kocjan Vladajo\u010da koalicija v odhodu (Svoboda, SD in Levica) je po marcu 2022 pri\u0161la na oblast…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":32717,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[12659,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":["post-32716","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-afere","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116268804546509006","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/32716","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=32716"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/32716\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/32717"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=32716"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=32716"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=32716"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}