{"id":32780,"date":"2026-03-21T21:37:12","date_gmt":"2026-03-21T21:37:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/32780\/"},"modified":"2026-03-21T21:37:12","modified_gmt":"2026-03-21T21:37:12","slug":"zaton-klasicne-volilne-kampanje-vzpon-ekonomije-pozornosti-in-podziganje-konflikta","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/32780\/","title":{"rendered":"Zaton klasi\u010dne volilne kampanje, vzpon ekonomije pozornosti in pod\u017eiganje konflikta"},"content":{"rendered":"

\"17.3.2026<\/p>\n

Tokratna predvolilna kampanja, ki jo je ob polno\u010di zamenjal volilni molk, je bila izrazito ostra, negativna in brutalna. Stranke so lahko nagovorile 1,7 milijona volilnih upravi\u010dencev, sedaj pa je nastopil \u010das za volilni molk. Foto: Luka Cjuha<\/p>\n

Zaton klasi\u010dne volilne kampanje, vzpon ekonomije pozornosti in pod\u017eiganje konflikta<\/p>\n

Tokratna predvolilna kampanja, ki jo je ob polno\u010di zamenjal volilni molk, je bila izrazito ostra, negativna in brutalna. Pred tokratnimi volitvami vidimo, da logiko klasi\u010dne kampanje in predstavljanja programov vse bolj izpodriva spletna logika ekonomije pozornosti, kjer algoritmi s favoriziranjem konflikta in polemik \u0161e pod\u017eigajo politi\u010dno polarizacijo.<\/p>\n

V nedeljo bodo potekale parlamentarne volitve. Stranke so lahko v\u010deraj do polno\u010di nagovorile 1,7 milijona volilnih upravi\u010dencev, sedaj pa je nastopil \u010das za volilni molk. Tokratna predvolilna kampanja je bila gotovo najbolj pregreta v zgodovini dr\u017eave. Spremljali smo ostro, negativno kampanjo, polno spinov, dezinformacij in preobratov. In pa premik oziroma ve\u010dji poudarek na spletnih omre\u017ejih, ki s svojo logiko konflikta in polemike tudi vse bolj vplivajo na logiko tradicionalnih oblik kampanj. Sprva je sicer kazalo, da bo kampanjo zaznamovala predvsem debata o gospodarstvu, dav\u010dni politiki in zdravstvu. Politi\u010dno ozra\u010dje sta nato zaznamovali najprej afera s prisluhi, v kateri se slikajo sumi koruptivnosti politi\u010dnih oseb, nato pa \u0161e vpletanje v volitve iz tujine ter ve\u010d obiskov predstavnikov tujega zasebnega obve\u0161\u010devalnega podjetja Black Cube v Sloveniji. Janez Jan\u0161a je na ponedeljkovem soo\u010denju z Robertom Golobom na Pop TV najprej zatrdil, da se v SDS nikoli niso sestali s predstavniki podjetja, nekaj dni pozneje pa je ob dokazih Sove priznal stike s predstavniki omenjene paraobve\u0161\u010devalne slu\u017ebe.<\/p>\n

Podkasti so v osnovi namenjeni relativno prijetnemu klepetu, ki ne deluje po pravilih kriti\u010dnega novinarstva, ravno zato pa seveda tudi ustrezajo politikom, ki na tak na\u010din dose\u017eejo promocijo svojih idej in tudi dosegajo dolo\u010dena ob\u010dinstva, ki jih na televiziji na primer ne bi dosegli.<\/p>\n

Dr. Marko Milosavljevi\u0107, profesor novinarstva na ljubljanski FDV<\/p>\n

Je leto\u0161nja volilna kampanja bolj brutalna kot dosedanje? Politolog dr. Toma\u017e De\u017eelan s fakultete za dru\u017ebene vede v Ljubljani pove, da je izrazito negativna, skrajna komunikacija, ki meji na vulgarno, vedno obstajala, a da so ta diskurz v precej\u0161nji meri tudi tokrat ubla\u017eili tisti bolj klasi\u010dni formati volilne kampanje, ki vendarle \u0161e omogo\u010dajo brzdanje te komunikacije. \u00bbKampanja je bila izrazito hibridna, ve\u010dtirna, pri \u010demer je bila opazna razlika v upovedovanju v \u010dasopisih in televizijskih soo\u010denjih ter na drugi strani politi\u010dnem govoru na spletnih omre\u017ejih. Vidimo pa vendarle tudi neko spremembo zakonitosti pri tradicionalnih formatih, na katere vse bolj vplivajo trendi iz rabe dru\u017ebenih omre\u017eij.\u00ab De\u017eelan ob tem izpostavi, da so stranke glede na podatke o ciljnih skupinah bolj smiselno prostorsko ume\u0161\u010dale tudi klasi\u010dne veleplakate, hkrati pa so tudi bolj targetirano glede na naslovnike oblikovale sporo\u010dila teh plakatov.<\/p>\n

\"Marko<\/p>\n

Dr. Marko Milosavljevi\u0107, profesor novinarstva na ljubljanski FDV. Foto: Matej Pov\u0161e<\/p>\n

Vpliv antiestabli\u0161ment strank<\/p>\n

\u00bb\u010ce so bila spletna omre\u017eja na prej\u0161njih volitvah ali recimo pred osmimi leti do neke mere zgolj podalj\u0161ek televizijskih soo\u010denj, kjer se je nadaljevala dolo\u010dena debata s televizije, smo tokrat lahko videli na neki na\u010din paralelne kampanje, kjer se sporo\u010danje povezuje in dopolnjuje. Pri \u010demer se je na dru\u017ebenih omre\u017ejih ta razprava, ki jo opredeljuje viralnost in radikalizacija, nadaljevala v bistveno bolj zaostreni, brutalni obliki, medtem ko so stranke v tradicionalnej\u0161ih medijih vseeno stavile na neko bolj splo\u0161no in umirjeno pozicioniranje in informiranje volilne baze o programskih izhodi\u0161\u010dih,\u00ab razlaga De\u017eelan. Ob tem doda, da zakonitosti spletnega politi\u010dnega komuniciranja najbolj zaznamujejo algoritmi, ki seveda po logiki dosega favorizirajo konfliktno, \u010dustveno in polemi\u010dno komuniciranje, kar je v skladu s tako imenovano ekonomijo pozornosti.<\/p>\n

Posledica zaostrene kampanje in afer s prisluhi je tudi ve\u010dje praznjenje politi\u010dne sredine, saj skrajno komuniciranje skozi \u010das vse bolj izpodriva prisotnost zmernej\u0161ih mnenj. Konflikten, razdiralen dialog se namre\u010d postopoma seli tudi v tradicionalnej\u0161e medije, kar pri zmernej\u0161ih oziroma zahtevnej\u0161ih volilcih vodi v odlo\u010ditev, da preprosto ostanejo doma.<\/p>\n

Dr. Toma\u017e De\u017eelan, politolog s fakultete za dru\u017ebene vede v Ljubljani<\/p>\n

Na spletu je sicer na negativno kampanjo stavila predvsem desnica na \u010delu s SDS, medtem ko so koalicijski partnerji bolj stavili na komuniciranje dose\u017ekov te vlade. De\u017eelan k temu dodaja, da vsakokratna opozicija seveda po logiki stvari napada delo vlade, ki na drugi strani svoje dose\u017eke brani. Je pa bil v tej kampanji po njegovi oceni dodaten faktor zaostrovanja tudi pojavnost stranke Resnica. \u00bbNa razvoj populizma v Sloveniji in \u0161ir\u0161e je pomembno vplivalo tudi covidno obdobje, saj so v tem \u010dasu vzniknile \u0161tevilne antiestabli\u0161ment stranke, pri nas recimo Resnica. Pri \u010demer morajo populisti\u010dne stranke v opoziciji v svojih stali\u0161\u010dih upo\u0161tevati, da morajo biti vsaj enako radikalne, \u010de ne \u017eelijo pri delu volilne baze prepustiti primata tovrstnim strankam,\u00ab pojasni De\u017eelan.<\/p>\n

\"Toma\u017e<\/p>\n

Dr. Toma\u017e De\u017eelan, politolog s fakultete za dru\u017ebene vede v Ljubljani. Foto: NN<\/p>\n

Afere in volilna abstinenca<\/p>\n

Posledica tak\u0161nega politi\u010dnega boja pa je nadaljnja krepitev polarizacije slovenskega politi\u010dnega prostora, opozarja sogovornik z ljubljanske FDV. In doda: \u00bbPosledica zaostrene kampanje in afer s prisluhi je tudi ve\u010dje praznjenje politi\u010dne sredine, saj skrajno komuniciranje skozi \u010das vse bolj izpodriva prisotnost zmernej\u0161ih mnenj. Konflikten, razdiralen dialog se namre\u010d postopoma seli tudi v tradicionalnej\u0161e medije, kar pri zmernej\u0161ih oziroma zahtevnej\u0161ih volilcih vodi v odlo\u010ditev, da preprosto ostanejo doma. V abstinenco pa vodijo tudi afere, ki \u0161e dodatno zmanj\u0161ujejo integriteto volitev in politikov.\u00ab De\u017eelan glede tega \u0161e doda, kako je sicer z vidika \u010dlove\u0161ke radovednosti logi\u010dno, da \u017eelijo volilci izvedeti \u010dim ve\u010d podrobnosti o trenutnih aferah, a da medijski fokus na prisluhih neizbe\u017eno pomeni odmik od strate\u0161ko najbolj pomembnih tem. \u00bbV kon\u010dni fazi pa vpliva tudi na tehtanje volilcev, saj racionalno in premi\u0161ljeno odlo\u010danje umika na ra\u010dun nekega impulzivnega, \u010dustvenega odzivanja.\u00ab<\/p>\n

Predvolilno obdobje je bilo tudi v znamenju kr\u0161enja pravil politi\u010dnega ogla\u0161evanja, kjer vlada tako reko\u010d divji zahod. Od prve polovice oktobra preteklega leta namre\u010d na podlagi evropske uredbe v Sloveniji neposredno veljajo nova pravila politi\u010dnega ogla\u0161evanja. Vsak politi\u010dni oglas bi zato moral biti izrecno ozna\u010den kot tak, vsebovati pa mora tudi podatke o naro\u010dniku, ceni, obdobju prikazovanja in podobno. Na terenu medtem ni manjkalo neustrezno opremljenih oglasov. Problem trenutne regulacije ogla\u0161evanja v \u010dasu predvolilnih kampanj je tudi, da \u017ee v osnovi niso jasno narejene lo\u010dnice med politi\u010dnimi strankami in drugimi povezanimi akterji. To smo lahko recimo videli na primeru plakatov, ki so jim skupna \u010drna pisava na beli podlagi ter rde\u010da obroba in napis ACOQ10. Kot je znano, za njimi stoji podjetnik in podpornik desnice Ale\u0161 \u0160trancar. Ti plakati so stali ob cestah tako pred kampanjo kot v \u010dasu uradne volilne kampanje. Pri tem se zastavljajo vpra\u0161anja o financiranju tovrstnih kampanj.<\/p>\n

Eden izrazitej\u0161ih vidikov aktualne kampanje je bila tudi pove\u010dana vloga dru\u017ebenih vplivne\u017eev in podkasterjev, h katerim so politiki tokrat zahajali \u0161e raje kot pred prej\u0161njimi volitvami. Nekateri izmed teh vplivne\u017eev so se tudi na svojih omre\u017ejih jasno zavzemali za dolo\u010dene politi\u010dne opcije oziroma izpostavljali programske poudarke to\u010dno dolo\u010denih strank. Profesor novinarstva na ljubljanski fakulteti za dru\u017ebene vede Marko Milosavljevi\u0107 pravi, da politiki radi hodijo k njim, ker dru\u017ebena omre\u017eja in vplivne\u017ei ali podkasterji ve\u010dinoma ne delujejo v skladu s pravili kot novinarji. \u00bbOni delujejo kot sogovorniki, njihovi formati so ve\u010dinoma klepeti. To niso novinarski intervjuji, v katerih bi bila potrebna priprava, preverjanje, zoperstavljanje, kritika ter neodvisna dr\u017ea v smislu te\u017ekih vpra\u0161anj in odpiranja neprijetnih tematik. Podkasti so skratka v osnovi namenjeni relativno prijetnemu klepetu, ravno zato pa seveda tudi ustrezajo politikom, ki na tak na\u010din dose\u017eejo promocijo svojih idej in dosegajo dolo\u010dena ob\u010dinstva, ki jih na televiziji na primer ne bi dosegli. Govorimo o mladih, govorimo pa tudi o tistih, ki recimo ne marajo tradicionalnih medijev, bodisi zaradi sovra\u017enega odnosa do tradicionalnih medijev ali kak\u0161nih drugih osebnih usmeritev.\u00ab\u00a0<\/p>\n

Volini molk in prijava kr\u0161itev<\/p>\n

Od sobote od polno\u010di do 7. ure zjutraj lahko dr\u017eavljani morebitne kr\u0161itve sporo\u010dajo operativno-komunikacijskemu centru generalne policijske uprave na telefonsko \u0161tevilko 080 12 00. Na isti telefonski \u0161tevilki pa bodo prijave sprejemali tudi od sobote od 19. ure do nedelje do 7. ure zjutraj. \u010cez dan, torej v soboto in nedeljo od 7. do 19. ure, pa bo prijave kr\u0161itev volilnega molka na telefonski \u0161tevilki 080 21 13 sprejemala de\u017eurna slu\u017eba in\u0161pektorata za notranje zadeve.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Tokratna predvolilna kampanja, ki jo je ob polno\u010di zamenjal volilni molk, je bila izrazito ostra, negativna in brutalna.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":32781,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[2735,1398,32,35,31,34,36,1154,37,38,4607,33,4097],"class_list":{"0":"post-32780","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-analiza","9":"tag-druzbena-omrezja","10":"tag-headlines","11":"tag-najpomembnejse-novice","12":"tag-news","13":"tag-novice","14":"tag-osrednje-novice","15":"tag-politika","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenscina","18":"tag-soocenja","19":"tag-top-stories","20":"tag-volilna-kampanja"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116269327505807435","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/32780","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=32780"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/32780\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/32781"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=32780"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=32780"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=32780"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}