{"id":32851,"date":"2026-03-22T00:12:08","date_gmt":"2026-03-22T00:12:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/32851\/"},"modified":"2026-03-22T00:12:08","modified_gmt":"2026-03-22T00:12:08","slug":"filmska-recenzija-tujec-rtv-slo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/32851\/","title":{"rendered":"Filmska recenzija: Tujec – RTV SLO"},"content":{"rendered":"

\u010crno-beli film verno povzame zgodbo in ideje knjige, ampak v duhu glavnega junaka se vseeno lahko vpra\u0161amo, ali je to vse, kar je.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Kinodvor<\/p>\n

Aktualni film je \u0161ele tretja priredba romana, saj je Camuseva h\u010di Catherine kot skrbnica njegove zapu\u0161\u010dine nepopustljiva glede reinterpretacije te zgodbe. Prej\u0161nji dve sta bili italijanska iz \u0161estdesetih in tur\u0161ka iz leta 2001, tako da je to \u0161ele prva francoska. Ozon je eden najopaznej\u0161ih filmskih ustvarjalcev svoje generacije, ki \u017ee vso kariero vztrajno lovi mejo med umetni\u0161kim izrazom in komercialno privla\u010dnostjo. Njegovi filmi so praviloma obrtni\u0161ko izpopolnjeni in pogosto vklju\u010dujejo humor, kar jih pribli\u017ea \u0161ir\u0161emu ob\u010dinstvu, obenem pa niso tako surovi ali \u0161kandalozni kot dela njegovih sodobnikov Jacquesa Audiarda, Leosa Caraxa in Gasparja Noeja.<\/p>\n

Ozon je bil zato najvarnej\u0161a izbira za soo\u010denje s Camusevim velikim besedilom, saj njegov film ne odstopa bistveno od literarne predloge, s samo minimalnimi posodobitvami za sodobnega gledalca, s pristno vizualno podobo in odli\u010dno igralsko predstavo. Zgodba je postavljena v Al\u017eir v prvo polovico 20. stoletja, kjer spremljamo glavnega junaka, uradnika Mersaulta. Na prvi pogled je izredno stoi\u010den \u010dlovek, ki ga ne prizadene, ko mu umre mati, niti se posebej ne razvname, ko se pozneje zaplete v razmerje z Marie, niti se ne razburi zaradi nasilnega vedenja sosedov.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Kinodvor<\/p>\n

Medtem ko je v romanu jasno predstavljena filozofska podstat njegove stoi\u010dnosti, saj je Mersault preprosto brez vere in prepri\u010danja, so v filmu ob odsotnosti notranjega glasu njegova dejanja na nekaterih mestih videti apati\u010dna, na nekaterih pa sociopatska. To \u0161e posebej velja za klju\u010dni trenutek filma, umor Arabca, ki zalezuje njegovega prijatelja. Zadnji del filma je nato posve\u010den sojenju in Mersaultovemu \u010dasu v je\u010di, kjer se je Ozon vseeno odlo\u010dil uporabiti notranji monolog, \u010deprav sta v ospredju dva s pomenom natla\u010dena in odli\u010dno odigrana dialoga \u2013 z Marie in duhovnikom.<\/p>\n

Minimalna odstopanja v zgodbi so predvsem osredoto\u010dena na ve\u010djo, vendar \u0161e vedno povsem stransko vlogo \u017eensk. Tako Marie dobi ve\u010d dialoga in agensa, poleg tega pa spregovori in celo dobi ime tudi D\u017eamila, ki je v romanu okarakterizirana predvsem v razmerju do mo\u0161kih \u2013 kot Raymondova ljubica in kot sestra umorjenega Arabca. Spremenjena je tudi struktura romana, saj se za\u010dne z Mersaultovim prihodom v zapor, tako da sloviti prvi stavek romana \u2013 Danes mi je umrla mati \u2013 zamenja Mersaultova razlaga, da je ubil Arabca, referenca na pesem skupine The Cure, ki se nato pojavi med kon\u010dno \u0161pico.<\/p>\n

S temi spremembami Ozon zgodbi res doda nekaj svojega pe\u010data, kar velja tudi za dodelano vizualno podobo, vendar ne bi mogli re\u010di, da gre za kakr\u0161no koli reinterpretacijo. Podobno kot pri lanskem Frankensteinu v re\u017eiji Guillerma del Tora gre tudi pri Tujcu za film, ki skoraj preve\u010d jasno izkazuje avtorjevo malikovanju podobno navdu\u0161enje nad literarnim delom, dodatno potencirano z njegovim razkazovanjem obvladovanja filmskega jezika za ustvarjanje celostnega umetni\u0161kega dela.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Kinodvor<\/p>\n

Te\u017eava je v tem, da sta tako Frankenstein kot Tujec temeljni deli sodobne kulture, ki ju pozna tako reko\u010d vsak. Tako zvesto adaptacijo morda \u0161e najbolj cenijo srednje\u0161olci, ki bi radi presko\u010dili branje knjige, in morda tisti, ki so \u017ee pozabili podrobnosti. Film pa se s tem ujame v past, saj je samo reinterpretacija veli\u010dastnega dela, kot nekak\u0161no drugo agregatno stanje, pri tem pa ustvarjalcu ni uspelo narediti umetnine z vrednostjo, ki bi sama po sebi pustila vtis na sodobni kulturni krajini. To je najbr\u017e ena najve\u010djih zagat pri priredbah in te\u017eko je re\u010di, zakaj je denimo Ni prostora za starce v re\u017eiji bratov Coen mojstrovina, medtem ko je Tujec samo zelo dober film.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tLEtranger: bande-annonce (Fran\u00e7ois Ozon)<\/p>\n

Iz oddaje Gremo v kino.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSklepni del 28. Festivala dokumentarnega filma in film Tujec Fran\u00e7oisa Ozona<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u010crno-beli film verno povzame zgodbo in ideje knjige, ampak v duhu glavnega junaka se vseeno lahko vpra\u0161amo, ali…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":32852,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18],"tags":[114,12694,12695,62,37,58,60,38,12693,115],"class_list":{"0":"post-32851","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-zabava","8":"tag-entertainment","9":"tag-francois-ozon","10":"tag-gremo-v-kino","11":"tag-si","12":"tag-slovene","13":"tag-slovenia","14":"tag-slovenija","15":"tag-slovenscina","16":"tag-tujec","17":"tag-zabava"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116269937119080521","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/32851","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=32851"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/32851\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/32852"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=32851"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=32851"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=32851"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}