![\"obla\u010dila,](\"\/media\/img\/1c\/e6\/299d21da664995d50c1c-oblacila-hitra-moda.jpeg\" "\\"obla\u010dila,")
<\/p>\nNjegova priljubljenost temelji na prakti\u010dnosti: je trpe\u017een, cenovno dostopen, hitro se su\u0161i in ohranja obliko. A hkrati je poliester tudi eden najbolj spornih materialov sodobne mode. Povezujemo ga z mikroplastiko, odvisnostjo od fosilnih virov in hitro modo.<\/p>\n
Je torej poliester te\u017eava \u2013 ali del re\u0161itve? Poliester ni \u010drno-bela te\u017eava, pojasnjuje Maja \u010cibej, direktorica tekstilne industrije Beti, ki razvija in proizvaja napredno, trajnostno prejo za razli\u010dne vrste obla\u010dil in tehni\u010dnih izdelkov. Je material, ki omogo\u010da dostopno in funkcionalno modo \u2013 a hkrati prina\u0161a resne okoljske izzive. Gre za material, brez katerega (\u0161e) ne gre. “Poliester je danes najbolj raz\u0161irjeno tekstilno vlakno, predstavlja ve\u010d kot 60 odstotkov vseh tekstilnih materialov \u2013 predvsem zaradi nizke cene. In verjetno \u0161e ne bo kar tako hitro izginil,” poudarja Maja \u010cibej.<\/p>\n
<\/p>\n
Foto: Shutterstock <\/p>\n
Poliester kot trajnostna alternativa<\/p>\n
Njegove lastnosti so za industrijo skoraj nepogre\u0161ljive. Obla\u010dila iz poliestra so namre\u010d odporna, elasti\u010dna in funkcionalna \u2013 lastnosti, ki jih potro\u0161niki pri\u010dakujejo predvsem od \u0161portnih in tehni\u010dnih obla\u010dil.<\/p>\n
To potrjujejo tudi v globalni modni industriji. Kot izpostavljajo pri H&M, sinteti\u010dna vlakna omogo\u010dajo funkcionalnost, ki je naravni materiali pogosto ne morejo zagotoviti \u2013 na primer raztegljivost, vodoodbojnost in hitro su\u0161enje. Hkrati pa se podjetja zavedajo potrebe po spremembah. V H&M navajajo, da \u017eelijo do leta 2030 uporabljati izklju\u010dno reciklirane ali trajnostno pridobljene materiale, pri \u010demer je poliester eden klju\u010dnih fokusov. Recikliran poliester se je v zadnjem desetletju namre\u010d uveljavil kot bolj trajnostna alternativa. Pogosto je izdelan iz plastenk, vse pogosteje pa tudi iz starega tekstila.<\/p>\n
Pri H&M poudarjajo, da je bil napredek na tem podro\u010dju velik:<\/p>\n
leta 2024 je bilo kar 94 odstotkov njihovega poliestra recikliranega,
\nskoraj tretjina vseh materialov je bila iz recikliranih virov.<\/p>\n
“Dele\u017e recikliranega poliestra iz tekstila v tekstil postopoma pove\u010dujemo in to bomo nadaljevali skladno z njegovo razpolo\u017eljivostjo,” nam je pojasnila Theresa Georgi, vodja trajnosti in odnosov z javnostmi pri H&M.<\/p>\n
A sogovornice opozarjajo, da recikliran poliester ni \u010dude\u017ena re\u0161itev. “Te\u017eko bi rekli, da je med recikliranim in klasi\u010dnim poliestrom bistvena razlika,” pravi \u010cibej\u00a0in dodaja: “Tveganje je nekoliko odvisno, ali gre za kemi\u010dno ali mehansko recikliranje, vendar tega \u2013 iskreno \u2013 kot potro\u0161niki sploh ne vemo.” Opozarja tudi na spremembo trendov, ki jih omenjajo tudi pri H&M: “Trend\u00a0v tekstilu se \u017ee oddaljuje od recikliranih plastenk\u00a0v poliester, recikliran iz tekstila (textile-to-textile), vendar je ta na voljo \u0161ele v omejenem obsegu,” dodaja \u010cibej.<\/p>\n
Podobno razmi\u0161lja tudi Mojca \u017dganec Metelko iz socialnega, neprofitnega podjetja Knof, ki se ukvarja z zmanj\u0161evanjem odpadkov in trajnostnimi re\u0161itvami: “Glede okoljskega vidika\u00a0je smiselno le, da je recikliran poliester narejen iz poliestra iz obla\u010dil, ne iz plastenk PET, saj se te lahko v celoti reciklirajo v nove plastenke.” Ob tem dodaja, da “tehnologije za recikla\u017eo po\u010dasi napredujejo, vendar se trenutno globalno reciklira le \u0161tiri odstotke tekstila”.<\/p>\n
![\"poliester,](\"\/media\/img\/ac\/dd\/4954d9b828a544e9bb60-poliester-hitra-moda.jpeg\" "\\"poliester,")
<\/p>\n
Foto: Shutterstock <\/p>\n
Mikroplastika iz obla\u010dil manj tvegana kot pitje iz plastenk<\/p>\n
Ena najve\u010djih kritik poliestra je povezana z mikroplastiko \u2013 drobnimi vlakni, ki se spro\u0161\u010dajo pri no\u0161enju in pranju. “Pri pranju poliestrskih obla\u010dil se lahko v vodo pri enem pranju sprosti tudi do 700 tiso\u010d mikrovlaken,” opozarja \u017dganec Metelko.\u00a0<\/p>\n
“Te\u017eava je \u0161e posebej izrazita pri \u0161portnih obla\u010dilih, saj zaradi potenja in trenja v na\u0161e telo prehaja mikroplastika.” Pri tem\u00a0je \u010cibej\u00a0zatrdila, da je “recikliran poliester iz vidika zdravja slab\u0161i, ker \u0161e hitreje oddaja mikroplastiko”,\u00a0\u010deprav ob tem dodaja, da je “tveganje prehoda mikroplastike v telo skozi ko\u017eo zelo majhno \u2013 verjetno precej manj\u0161e kot morebitno zau\u017eitje s pitjem iz plastenk”.<\/p>\n
Pri H&M pa medtem pravijo, da je te\u017eava mikrovlaken kompleksna in zahteva re\u0161itve v celotni vrednostni verigi \u2013 od dizajna do uporabe in odlaganja.<\/p>\n
![\"obla\u010dila,](\"\/media\/img\/87\/be\/0ad34a322917c598a3e0-oblacila-hitra-moda.jpeg\" "\\"obla\u010dila,")
<\/p>\n
Foto: Shutterstock <\/p>\n
Naravno ni vedno enako trajnostno<\/p>\n
Ob vse ve\u010dji kritiki poliestra se potro\u0161niki tako pogosto obra\u010dajo k naravnim materialom, a tudi ti niso brez okoljskih posledic, poudarjajo vse tri sogovornice. “Moje osebno mnenje je, da je za na\u0161e zdravje najbolj\u0161e, da izbiramo (rabljena!) obla\u010dila iz naravnih materialov,” pravi \u017dganec Metelko, ki hkrati opozarja:<\/p>\n
\u010ce bi bile te enormne koli\u010dine tekstila narejene iz naravnih materialov, bi porabili skoraj vse poljske povr\u0161ine za vzgojo npr. bomba\u017ea.<\/p>\n
Podobno dodaja \u010cibej: “Z naravnimi vlakni ne moremo oble\u010di svetovnega prebivalstva \u2013 vsaj ne v trenutnem dru\u017ebenem sistemu.”<\/p>\n
Tudi modna industrija priznava, da ima vsak material svoj vpliv. Kot izpostavljajo pri H&M, bomba\u017e zahteva veliko vode, volna veliko zemlje, sinteti\u010dna vlakna pa temeljijo na fosilnih virih. “Vsako vlakno ima svoje zna\u010dilnosti, zato pri vsakem obla\u010dilu, ki ga oblikujemo v skupini H&M, premi\u0161ljeno izbiramo materiale glede na njihov vpliv na okolje, vzdr\u017eljivost, funkcionalnost, prileganje in mo\u017enost recikliranja,” pojasnjuje Theresa Georgi.<\/p>\n
![\"Ka\u0161mir](\"\/media\/img\/36\/ac\/a8c65ee817529753b655-kasmir.jpeg\" "\\"Ka\u0161mir\\"\/")
<\/p>\n
Foto: Shutterstock <\/p>\n
Te\u017eava je v proizvodnji\u00a0nekakovostnih obla\u010dil<\/p>\n
\u010ceprav se razprava pogosto osredoto\u010da na izbiro materiala, sogovornice opozarjajo, da je te\u017eava globlja. “Izvorna te\u017eava je na za\u010detku, v \u010dezmerni proizvodnji nekakovostnih, cenenih obla\u010dil, ki so izdelana za hitro menjavo,” pravi \u017dganec Metelko. “Obla\u010dila danes v povpre\u010dju nosimo le nekajkrat \u2013 okoli sedemkrat.”<\/p>\n
S tem se strinja tudi \u010cibej: “Cilj bi morala biti kakovostna in vzdr\u017eljiva obla\u010dila.” Ob tem dodaja, da lahko kot “potro\u0161niki najve\u010d naredimo s premi\u0161ljenim nakupovanjem \u2013 lahko tudi rabljenih obla\u010dil \u2013 in \u010dim dalj\u0161o uporabo izdelkov”.<\/p>\n
Tudi v industriji se pojavlja premik v to smer. Pri H&M poudarjajo pomen oblikovanja za trajnost, recikla\u017eo in podalj\u0161anje \u017eivljenjske dobe izdelkov: “Odpadki so velik globalni izziv, zato je klju\u010dno razvijati sisteme, ki omogo\u010dajo kro\u017eenje materialov in zmanj\u0161ujejo odvisnost od novih surovin.”<\/p>\n
Tak\u0161ne usmeritve pa ne ostajajo le na ravni strategij, temve\u010d jih znamke hitre mode vse pogosteje preizku\u0161ajo tudi v konkretnih kolekcijah. Pri H&M tokrat to po\u010dnejo s sodelovanjem z oblikovalko s trajnostno naravnanostjo\u00a0Stello McCartney, s katero bodo maja letos predstavili kolekcijo, ki bo temeljila na certificiranih in recikliranih materialih ter bo ponujala alternative konvencionalnim vlaknom, hkrati pa raziskovala mo\u017enosti novih, bolj trajnostnih materialov.<\/p>\n
![\"Stella](\"\/media\/img\/b4\/14\/4827e3f9160279a32204-stella-mccartney.jpeg\" "\\"Stella")
<\/p>\n
Foto: Guliverimage <\/p>\n
Re\u0161itve so pri odlo\u010ditvah posameznikov<\/p>\n
Poliester tako ni enozna\u010den sovra\u017enik, temve\u010d material, ki razkriva protislovja sodobne modne industrije. Po eni strani omogo\u010da dostopno, funkcionalno in trpe\u017eno modo, po drugi pa odpira vpra\u0161anja o mikroplastiki, virih in odpadkih. Recikliran poliester je korak naprej, vendar sam po sebi ne re\u0161uje temeljne\u00a0te\u017eave.<\/p>\n
“Morebitna re\u0161itev so sinteti\u010dna vlakna na biolo\u0161ki osnovi (bio-based) in biorazgradljiva sinteti\u010dna vlakna (bio-degradable),” pravi \u010cibej. Vendar se zdi, da tehnolo\u0161ke re\u0161itve same ne bodo dovolj. Klju\u010dna sprememba se skriva v na\u0161em odnosu do obla\u010dil.<\/p>\n
Zato morda bistvo ni v izbiri materiala, temve\u010d v koli\u010dini in na\u010dinu na\u0161e potro\u0161nje. Dokler bodo obla\u010dila ostajala potro\u0161no blago za kratkotrajno rabo, bo okoljski odtis velik \u2013 ne glede na to, iz \u010desa so narejena. Resni\u010dni premik se zato ne za\u010dne le pri materialih, temve\u010d pri odlo\u010ditvah: kupovati manj, izbirati premi\u0161ljeno in nositi dlje.<\/p>\n
Preberite tudi:<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Njegova priljubljenost temelji na prakti\u010dnosti: je trpe\u017een, cenovno dostopen, hitro se su\u0161i in ohranja obliko. A hkrati je…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":33045,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[81,82,12770,12771,84,83,12772,62,37,58,60,38,6646,12773],"class_list":{"0":"post-33044","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-business","9":"tag-economic","10":"tag-hitra-moda","11":"tag-poliester","12":"tag-poslovni","13":"tag-poslovni-svet","14":"tag-recikliranje","15":"tag-si","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenia","18":"tag-slovenija","19":"tag-slovenscina","20":"tag-trajnost","21":"tag-trajnostna-moda"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116271663181942946","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/33044","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=33044"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/33044\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/33045"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=33044"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=33044"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=33044"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}