{"id":33046,"date":"2026-03-22T07:33:10","date_gmt":"2026-03-22T07:33:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/33046\/"},"modified":"2026-03-22T07:33:10","modified_gmt":"2026-03-22T07:33:10","slug":"ko-steje-vsak-glas-kako-se-bodo-karte-premesale-na-madzarskem-v-braziliji-zda-in-drugod","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/33046\/","title":{"rendered":"Ko \u0161teje vsak glas: kako se bodo karte preme\u0161ale na Mad\u017earskem, v Braziliji, ZDA in drugod?"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Prizor
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPrizor s primarnih volitev v Severni Karolini v ZDA marca letos, na katerih so volivci izbirali kandidate za novembrske vmesne kongresne volitve. Foto: Reuters<\/p>\n

Ponekod bodo izbirali novega predsednika dr\u017eave, drugje novo sestavo parlamenta, v nekaterih primerih bodo izvedli splo\u0161ne volitve, na katerih bodo volivci glas oddali za kandidate na ve\u010d ravneh. Poleg tega bo potekalo tudi nekaj zanimivih referendumov. Vse te odlo\u010ditve bodo preoblikovale ne le notranjepoliti\u010dnega razmerja mo\u010di v posameznih dr\u017eavah, glas ljudstva bi lahko imel vpliv tudi na svetovna geopoliti\u010dna zavezni\u0161tva in prihodnje gospodarske strategije.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Zato smo na dan, ko Slovenija izbira 90 novih predstavnikov zakonodajne oblasti, pogledali najbolj zanimive volitve v na\u0161i neposredni bli\u017eini, \u0161ir\u0161e v Evropi pa tudi po svetu, ki se bodo odvile do konca leta.<\/p>\n

Sose\u0161\u010dina: Na Mad\u017earskem “na no\u017e” med Orbanom in Magyarjem<\/p>\n

Izmed sosed Slovenije je predvolilna kampanja v polnem teku na Mad\u017earskem, saj bodo 12. aprila potekale parlamentarne volitve, ki veljajo za izredno pomembne tudi za prihodnje odnose med Evropsko unijo in Rusijo, politiko 27-terice do vojne v Ukrajini in splo\u0161no stabilnost na stari celini. Viktor Orban iz stranke Fidesz je mad\u017earski premier \u017ee od leta 2010 (predtem je bil premier \u017ee med letoma 1998 in 2002), tako da se poteguje \u017ee za \u0161esti premierski mandat. A konservativnemu Orbanu, zavezniku ruskega predsednika Vladimirja Putina in podporniku ameri\u0161kega predsednika Donalda Trumpa, ki Bruslju pogosto povzro\u010da sive lase zaradi nasprotovanja kolikor toliko usklajenim stali\u0161\u010dem glede migracij, demokrati\u010dnih standardov in vojne v Ukrajini, nasproti stoji najte\u017eji nasprotnik do zdaj. To je Peter Magyar iz desnosredinske opozicijske stranke Tisza, nekdanji \u010dlan Fidesza, ki zagovarja bolj\u0161e odnose z Brusljem. Medtem ko Orban posku\u0161a prikazati opozicijskega vodjo kot “lutko” Bruslja in Kijeva, Magyar obto\u017euje Orbana, da i\u0161\u010de pomo\u010d Kremlja, da bi ostal na oblasti. Tisza ima po zadnjih javnomnenjskih raziskavah 13 odstotkov prednosti pred Fideszom.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Viktor
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tViktor Orban je bil na \u010delu stranke Fidesz med letoma 1993 in 2000, nato pa spet od leta 2003 naprej. Tokrat ima tako kot on njegova stranka na parlamentarnih volitvah prvi\u010d resnega tekmeca. Foto: Reuters<\/p>\n

V Italiji bodo \u017eupane najve\u010djih mest, kot so Rim, Milano, Bologna in Torino, volili spomladi prihodnje leto, letos pa bodo lokalne volitve potekale v manj\u0161ih mestih, kot so Benetke, Reggio Calabria, Arezzo, Pistoia in podobnih. Poteka pa danes in v ponedeljek po vsej dr\u017eavi referendum o pravosodni reformi, ki velja za kazalec podpore koaliciji premierke Giorgie Meloni pred parlamentarnimi volitvami prihodnje leto. Obse\u017ene spremembe pravosodja sta na predlog vlade \u017ee potrdila oba domova parlamenta, a ker niso prejele dvotretjinske ve\u010dine, jih je treba potrditi \u0161e na referendumu. Spremembe prina\u0161ajo lo\u010ditev poklicne poti to\u017eilcev in sodnikov, tako da prehajanje med funkcijama v nasprotju s trenutno ureditvijo ne bo ve\u010d mogo\u010de. Temu nasprotujeta levosredinska opozicija in sodniki, ki se bojijo, da bo reforma dejansko oslabila neodvisnost sodstva ter omogo\u010dila vladni vpliv na to\u017eilce pri odlo\u010danju o pregonu kaznivih dejanj.<\/p>\n

Evropa: “Neskon\u010dne” volitve v Bolgariji in na Kosovu, v Franciji, \u0160paniji in Nem\u010diji tipanje razpolo\u017eenja pred volitvami prihodnje leto<\/p>\n

Voli\u0161\u010da so danes odprta tudi v Franciji, kjer poteka drugi krog ob\u010dinskih volitev. Tudi te volitve veljajo za uvod in merjenje temperature pred predsedni\u0161kimi volitvami prihodnje leto. Skrajno desni Nacionalni zbor (RN) \u0161e velja za najmo\u010dnej\u0161o stranko v dr\u017eavi. V Parizu bo o \u017eupanu odlo\u010dal drugi krog, v katerega sta se uvrstila kandidat socialistov Emmanuel Gregoire in kandidatka Republikancev Rachida Dati.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ankete
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tAnkete socialdemokratom danske premierke Mette Frederiksen, ki vodi vlado od leta 2019, napovedujejo okoli 21,5-odstotno podporo. To je okoli \u0161est odstotnih to\u010dk manj kot na zadnjih volitvah leta 2022, a \u0161e vedno obstaja mo\u017enost, da bo z zavezniki na levici znova oblikovala vlado. Foto: EPA<\/p>\n

\u017de v torek bodo “dr\u017eavljansko dol\u017enost” morali opraviti volivci na Danskem, kjer bodo potekale pred\u010dasne parlamentarne volitve. Manj kot leto dni pred rednimi se je zanje odlo\u010dila premierka Mette Frederiksen, ki \u017eeli izkoristiti trenutno precej visoko podporo svojih Socialnih demokratov in tako \u0161e okrepiti ve\u010dino v parlamentu, imenovanem folketing. Frederiksen je po mnenju Dancev namre\u010d dobro ukrepala ob nedavnih Trumpovih zahtevah po prevzemu Grenlandije. Volitve bodo potekale tudi na Grenlandiji in na Ferskih otokih. Trenutno sredinsko vlado sestavljajo Socialni demokrati Frederiksen ter stranki Venstre in Zmerni.<\/p>\n

\u010ce kdo, so volivci v Bolgariji zasi\u010deni z volitvami, saj politikom nikakor ne uspe sestaviti trdne vlade, politi\u010dna kriza pa se vle\u010de \u017ee nekaj let. Nove pred\u010dasne parlamentarne volitve bodo potekale 19. aprila in so posledica odstopa aktualne vlade pod vodstvom Rosena \u017deljazkova, ki se je decembra lani po ve\u010ddnevnih protestih zaradi obto\u017eb o korupciji umaknil. To bodo \u017ee sedme pred\u010dasne parlamentarne volitve v dr\u017eavi od leta 2021. Poleg tega bodo jeseni izvedli tudi predsedni\u0161ke volitve, na katerih se bo aktualna predsednica Iliana Iotova iz vrst socialistov, ki je kot prva \u017eenska na \u010delu dr\u017eave od januarja letos, potegovala za polni mandat.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Volitve
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tVolitve v ve\u010d kot 30 dr\u017eavah po svetu bodo nastavile ogledalo politikom in razkrile, kak\u0161en je ve\u010dinski odnos volivcev do oboro\u017eenih spopadov, carinskih dogovorov in podnebnih sprememb. Foto: Shutterstock<\/p>\n

Tudi Kosovo se kar ne izkoplje iz politi\u010dne krize, saj se predstavniki te\u017eko uskladijo o izvolitvi klju\u010dnih imen. Potem ko poslancem marca ni uspelo v predpisanem roku izvoliti novega predsednika dr\u017eave \u2013 kandidata sta bila dva, oba \u010dlana vladajo\u010de stranke Samoodlo\u010dba premierja Albina Kurtija \u2013, je voditeljica Vjosa Osmani razpustila 120-\u010dlanski parlament in razpisala pred\u010dasne volitve, ki bodo \u017ee tretje v dobrem letu dni. Mandat Osmani se izte\u010de aprila, njen naslednik bi moral biti znan mesec dni prej. Datum volitev \u0161e ni znan, saj je predsednica parlamenta od ustavnega sodi\u0161\u010da zahtevala presojo ustavnosti postopka za izvolitev predsednika in za\u010dasno zadr\u017eanje ustavnega roka. Po ustavi morajo biti sicer nove volitve izvedene najkasneje v 45 dneh po razpustitvi parlamenta.<\/p>\n

V \u0160paniji bodo na razli\u010dne datume potekale regionalne volitve, ki bodo aktualni vladi pod vodstvom socialista iz stranke PSOE Pedra Sancheza pa tudi najve\u010dji opozicijski Ljudski stranki poslale jasen znak podpore pred parlamentarnimi volitvami leta 2027. Podobno je v Nem\u010diji, kjer bodo regionalne volitve potekale v ve\u010d zveznih de\u017eelah. Izidi bodo pokazali, kako priljubljen je kancler Friedrich Merz, ki je na oblasti od maja lani, pa tudi, kak\u0161no podporo ima skrajna desnica.<\/p>\n

Na Cipru bodo po napovedih 24. maja potekale parlamentarne volitve, na njih bodo za obdobje petih let volili 56 izmed 80 \u010dlanov predstavni\u0161kega doma. Predstavniki so izvoljeni iz \u0161estih okro\u017eij, koliko, je odvisno od \u0161tevila prebivalcev posameznega okro\u017eja. Predstavni\u0161ki dom ima 80 predstavnikov, 56 med njimi jih izvolijo gr\u0161ki Cipr\u010dani, 24 pa tur\u0161ki, ki \u017eivijo na severnem delu otoka, a ker so \u017ee od leta 1963 sede\u017ei, ki pripadajo slednjim, prazni, ima predstavni\u0161ki dom de facto 56 predstavnikov. Stranka z najve\u010djo podporo je trenutno desnosredinski Demokrati\u010dni zbor s 17 poslanci.<\/p>\n

\u0160vica in Islandija: Referendum o omejitvi ljudi s stalnim bivali\u0161\u010dem na 10 milijonov in novem zagonu pogajanj z EU-jem<\/p>\n

\u0160vica je znana po izvedbi referendumov, ki so izvedeni na vnaprej dolo\u010dene referendumske dneve. En tak dan je \u017ee potekal marca \u2013 na njem so zavrnili zni\u017eanje letnega prispevka gospodinjstev za javno radiotelevizijo SRG ter podprli vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo \u2013, naslednji bodo junija, septembra in novembra. 14. junija bodo volivci odgovarjali na dve vpra\u0161anji. Prvo se nana\u0161a na zmanj\u0161anje \u0161tevila ljudi, ki prehajajo iz vojske v dr\u017eavno upravo, drugo, imenovano “Ne desetmiijonski \u0160vici”, ki ga je predlagala desna \u0160vicarska ljudska stranka, pa bo volivce spra\u0161evalo o tem, ali se strinjajo, da se \u0161tevilo prebivalcev s stalnim prebivali\u0161\u010dem do leta 2050 omeji na deset milijonov.<\/p>\n

Na referendum se bodo odpravili tudi na Islandiji, a tam bodo odlo\u010dali o popolnoma druga\u010dni temi. 29. avgusta bo potekal referendum o obnovitvi pogajanj za pridru\u017eitev Evropski uniji, ki je bil sicer napovedan za prihodnje leto, a bo zaradi zaostrenih geopoliti\u010dnih razmer izveden prej. \u010ce bodo Islandci predlog podprli, bodo v dr\u017eavi, v kateri \u017eivi 400.000 ljudi, v devetih mesecih nato izvedli \u0161e en referendum, na katerem bodo odlo\u010dali o pridru\u017eitvi povezavi. Reykjavik je sicer leta 2009 oddal pro\u0161njo za \u010dlanstvo v Uniji, leto pozneje tudi za\u010del pogajanja, ki pa jih je \u0161tiri leta pozneje opustil, nato pa tudi umaknil pro\u0161njo za vstop v povezavo. Bruselj sicer trdi, da je njihova pro\u0161nja \u0161e vedno veljavna.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Visoka
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tVisoka zunanjepoliti\u010dna predstavnica EU-ja Kaja Kallas in islandska zunanja ministrica Thorgerdur Katrin Gunnarsdottir sta v \u010detrtek podpisali obrambni sporazum, ki naj bi okrepil sodelovanje na podro\u010dju varnosti, zlasti na obmo\u010dju Arktike, ki postaja strate\u0161ko vse pomembnej\u0161a. Foto: AP<\/p>\n

Parlamentarne volitve na \u0160vedskem, na katerem bo izvoljenih 349 \u010dlanov parlamenta riksdag, bodo potekale, kot je dolo\u010deno, drugo nedeljo v septembru, in sicer skupaj z ob\u010dinskimi in regionalnimi. Letos ta dan pade na 13. september. To bodo prve volitve, odkar je dr\u017eava marca leta 2024 postala \u010dlanica zveze Nato. \u0160vedski premier je od leta 2022 Ulf Kristersson iz stranke Zmerni, in je na \u010delu koalicije, ki jo sestavljajo centristi, socialisti, liberalci in kr\u0161\u010danski demokrati.<\/p>\n

Stol\u010dki v parlamentu se bodo preme\u0161ali tudi po volitvah v Latviji, ki morajo biti izvedene najpozneje do 3. oktobra. Zadnje volitve v parlament, imenovan saeima, so namre\u010d potekale oktobra leta 2022. Gre za enodomni parlament s sto \u010dlani, volilni prag zna\u0161a pet odstotkov. V Latviji je trenutno na oblasti desnosredinska koalicija pod vodstvom premierke Evike Siline. Njena stranka je po trenutnih javnomnenjskih raziskavah na drugem mestu, vodi konservativno Narodno zavezni\u0161tvo.<\/p>\n

Prebivalci Bosne in Hercegovine se bodo na redne splo\u0161ne volitve odpravili najverjetneje 4. oktobra. Odlo\u010dali bodo o \u010dlanih tri\u010dlanskega predsedstva, o 42 \u010dlanih spodnjega doma parlamenta, imenovanega predstavni\u0161ki dom, sestavi vlad obeh entitet in predstavnikih desetih kantonov v federaciji.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Pogled
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPogled na stavbo dume v Moskvi. Foto: Reuters<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tSvet: Nov spopad Lula : Bolsonaro, vnaprej odlo\u010dene volitve v dumo in kdo bo nadzoroval ameri\u0161ki kongres<\/p>\n

Pa se premaknimo \u0161e v dr\u017eave na drugih delih sveta, v katerih bi lahko odlo\u010ditve volivcev do dolo\u010dene mere krojile tudi dogajanje drugod. Septembra bodo potekale parlamentarne volitve v Rusiji, na katerih bodo volivci izbirali 450 \u010dlanov dume. Presene\u010denj ni pri\u010dakovati, saj naj bi vladajo\u010da stranka Enotna Rusija dolgoletnega predsednika dr\u017eave Vladimirja Putina ob razdrobljeni in uti\u0161ani opoziciji po napovedih \u0161e naprej obvladovala tudi zakonodajno vejo oblasti. Na zadnjih volitvah leta 2021 je osvojila 49,8 odstotka glasov, kar ji je prineslo 324 sede\u017eev.<\/p>\n

4. oktobra bo dan d v Braziliji, saj bodo v dr\u017eavi potekale volitve predsednika in podpredsednika dr\u017eave, \u010dlanov kongresa, guvernerjev in zakonodajnih predstavnikov posameznih zveznih dr\u017eav. \u010ce noben predsedni\u0161ki kandidat ne bo prejel vsaj polovico glasov, bo drugi krog potekal 25. oktobra. Za polo\u017eaj se bo znova potegoval aktualni voditelj Luiz Inacio Lula da Silva iz levi\u010darske Delavske stranke, ki velja za favorita. V primeru uspeha bo to \u017ee njegov \u010detrti mandat. Na zadnjih volitvah leta 2022 je z najmanj\u0161o razliko v brazilski zgodovini, le za 1,8 odstotne to\u010dke, premagal desni\u010darskega kandidata Jaira Bolsonara. Slednji je zdaj v zaporu, med Lulovimi nasprotniki pa bo tokrat njegov sin Flavio Bolsonaro. Kandidaturo je za zdaj napovedalo sedem kandidatov. Od tega, kdo bo vodil dr\u017eavo, bodo odvisni odnosi z ZDA, gospodarski in varnostni ukrepi pa tudi usoda trgovinskega dogovora med Evropsko unijo in ju\u017enoameri\u0161kim trgovinskim blokom Mercosur.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Luiz
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tLuiz Inacio Lula da Silva je prvi\u010d za predsednika Brazilije kandidiral \u017ee leta 1989, a bil pora\u017een v drugem krogu. Neuspe\u0161no se je za ta stol\u010dek potegoval tudi v letih 1994 in 1998. Leta 2002 se mu je prvi\u010d uspelo vseliti v predsedni\u0161ko pala\u010do, leta 2006 drugi\u010d, leta 2022 pa \u0161e tretji\u010d. Foto: EPA<\/p>\n

Mesec dni pozneje, 3. novembra, bo na preizku\u0161nji znova demokracija v ZDA, saj bodo potekale tako imenovane vmesne kongresne volitve, na katerih bodo volivci izbirali vseh 435 \u010dlanov predstavni\u0161kega doma in tretjino, 35 izmed stotih, \u010dlanov senata. Gre za zelo pomembne volitve, ki bodo odlo\u010dale o tem, kdo bo imel ve\u010dino v kongresu, kar bo vplivalo tudi na mo\u010d aktualnega predsednika Trumpa do konca njegovega drugega mandata. V zgornjem domu, senatu, imajo republikanci trenutno 53 sede\u017eev, demokrati 45, neodvisni pa dva. Tudi spodnji dom, predstavni\u0161ki dom, je v rokah republikancev, saj imajo z 218 predstavniki ve\u010dino. Demokrati imajo 214 predstavnikov, trije sede\u017ei pa so prazni. Glede na zadnje raziskave so demokrati v prednosti za tri do devet odstotnih to\u010dk.<\/p>\n

Pozornost svetovne javnosti bo 31. maja obrnjena tudi v Kolumbijo, kjer bodo volivci na predsedni\u0161kih volitvah odlo\u010dali o nasledniku levi\u010darskega Gustava Petra, ki se ne more potegovati za nov mandat. Glavne teme v predvolilni kampanji bodo nadaljevanje mirovnih pogovorov z razpu\u0161\u010denim oboro\u017eenim gibanjem FARC, boj proti korupciji in nasilju ter prihodnji odnosi z ZDA. Kolumbija je imela pod Petrom namre\u010d dalj\u0161e obdobje zaostrene odnose, saj je Trump Petra ozna\u010dil za “nezakonitega mamilarskega vodjo” in omenjal celo voja\u0161ki napad na Kolumbijo. Petro je namre\u010d predtem zavrnil sprejem izgnanih prebe\u017enikov iz ZDA, kritiziral je tudi ameri\u0161ko ugrabitev venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Odnose sta nato zgladila.<\/p>\n

V Izraelu morajo biti parlamentarne volitve v 120-\u010dlanski kneset razpisane najpozneje 27. oktobra, odvisno od tega, ali bo knesetu uspelo sprejeti prora\u010dun za leto\u0161nje leto, pa bi lahko potekale tudi prej. To bodo prve volitve po izraelski krvavi ofenzivi na Gazo, ki je od oktobra leta 2023 zahtevala ve\u010d kot 75.000 \u017eivljenj, zato nekateri volitve prikazujejo tudi kot referendum o politiki Benjamina Netanjahuja, ki je izraelski voditelj z najdalj\u0161im sta\u017eem do zdaj; skupno je na oblasti \u017ee ve\u010d kot 18 let. Zadnji utrip javnega mnenja, izmerjen pred za\u010detkom izraelsko-ameri\u0161kih napadov na Iran, ka\u017ee na to, da bo Netanjahujeva desna koalicija te\u017eko zbrala dovolj glasov za oblikovanje nove vlade.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Portugalec
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPortugalec Antonio Guterres je v svojem mandatu kot generalni sekretar Zdru\u017eenih narodov pozival k vrnitvi k multilateralizmu, resnej\u0161emu boju proti podnebnim spremembam, reformi Zdru\u017eenih narodov in miru, a svet je \u0161el svojo pot, svetovna organizacija pa postaja vse bolj potisnjena na rob dogajanja. Foto: Reuters<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tZdru\u017eeni narodi: novih pet nestalnih \u010dlanic in odlo\u010danje o nasledniku Guterresa<\/p>\n

Za konec pa \u0161e skok v New York, na sede\u017e Zdru\u017eenih narodov, kjer bodo v sredini leta, na 80. zasedanju Generalne skup\u0161\u010dine, potekale volitve za pet novih nestalnih \u010dlanic Varnostnega sveta. Njihov dveletni mandat se bo za\u010del 1. januarja leta 2027. Glede na pravila po eno mesto v novem mandatu pripada afri\u0161ki dr\u017eavi (kandidat je Zimbabve), azijsko-tihomorski dr\u017eavi (kandidata sta Filipini in Kirgizija), latinskoameri\u0161ki in karibski dr\u017eavi (kandidat je Trinidad in Tobago), dve pa skupini zahodnoevropskih dr\u017eav (kandidatke so Avstrija, Nem\u010dija in Portugalska). Slovenija je bila nestalna \u010dlanica VS-ja dvakrat, zadnji mandat je kon\u010dala konec leta 2025.<\/p>\n

\u010clanice Zdru\u017eenih narodov pa morajo letos izvoliti tudi novega generalnega sekretarja te organizacije, saj Portugalcu Antoniu Guterresu, ki je organizacijo vodil deset let, drugi petletni mandat pote\u010de konec leta. Za zdaj je uradno kandidaturo napovedala peterica: Argentinec Rafael Grossi, \u010cilenka Michelle Bachelet, Kostari\u010danka Rebeca Grynspan, Senegalec Macky Sall in Argentinka Virginia Gamba. Kandidate mora predlagati dr\u017eava ali skupina dr\u017eav, Varnostni svet pa nato poda svoje priporo\u010dilo \u2013 s kandidatom se mora strinjati tudi vseh pet stalnih \u010dlanic. Za izvolitev v Generalni skup\u0161\u010dini je potrebna navadna ve\u010dina dr\u017eav. Obi\u010daj je, da mesto generalnega sekretarja kolobari med svetovnimi regijami, a ko je bil Guterres leta 2016 izvoljen, bi moralo po nenapisanem pravilu to mesto pripasti kandidatu iz vzhodne Evrope. Naslednji voditelj naj bi prihajal iz Latinske Amerike, zato je med tokratnimi kandidati tudi najve\u010d ljudi od tam. Znova so se pojavili tudi pozivi, naj se na ta sede\u017e prvi\u010d v 80-letni zgodovini organizacije povzpne \u017eenska.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Prizor s primarnih volitev v Severni Karolini v ZDA marca letos, na katerih so volivci izbirali kandidate za…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":33047,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[2518,437,74,12774,421,37,38,64,203,63,404,2502],"class_list":{"0":"post-33046","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-brazilija","9":"tag-danska","10":"tag-madzarska","11":"tag-pregled","12":"tag-rusija","13":"tag-slovene","14":"tag-slovenscina","15":"tag-svet","16":"tag-volitve","17":"tag-world","18":"tag-zda","19":"tag-zdruzeni-narodi"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116271671250208776","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/33046","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=33046"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/33046\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/33047"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=33046"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=33046"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=33046"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}