Vlada je sprejela program razvoja \u010dipov in polprevodni\u0161kih tehnologij do leta 2030. Na prvi pogled gre za vstop Slovenije v eno najpomembnej\u0161ih industrij prihodnosti, a gre v resnici tudi za vpra\u0161anje, kje v tej verigi lahko majhna dr\u017eava sploh ustvari vrednost.<\/p>\n
Polprevodniki so danes temelj digitalne ekonomije. Brez njih ni avtomobilske industrije, umetne inteligence, telekomunikacij ali energetike. Prav zato so postali tudi ena klju\u010dnih geopoliti\u010dnih tem.<\/p>\n
Evropska unija je z aktom o \u010dipih napovedala mobilizacijo pribli\u017eno 43 milijard evrov javnih in zasebnih sredstev do konca desetletja. Cilj je podvojiti dele\u017e Evrope v globalni proizvodnji \u010dipov, ki trenutno zna\u0161a okoli 10 odstotkov.<\/p>\n
Posamezne dr\u017eave gredo \u0161e dlje. Nem\u010dija je za podporo tovarnam polprevodnikov napovedala ve\u010d kot 20 milijard evrov subvencij, Francija ve\u010d kot 10 milijard. V ZDA pa je program podpore industriji vreden ve\u010d kot 50 milijard dolarjev. Gre za industrijo, kjer ena sama tovarna lahko stane tudi ve\u010d kot 10 milijard evrov.<\/p>\n
Slovenija brez industrijskih kapacitet, a z 231 milijoni uvoza<\/p>\n
Slovenski program s na\u010drtovanimi 160 milijoni evrov v obdobju 2025-2030 je ob\u010dutno druga\u010den. Ne predvideva gradnje velikih proizvodnih obratov, ampak razvoj ni\u0161nih in specializiranih re\u0161itev, kot je usmeritev v raziskave, razvoj in povezovanje akademske sfere z gospodarstvom. Slovenija posku\u0161a najti prostor tam, kjer so potrebne visoko specializirane re\u0161itve in manj kapitala.<\/p>\n
Zakaj vlada ukrepa ravno zdaj, je razvidno iz trgovinske bilance. Slovenija je v letu 2023 po podatkih programa izvozila polprevodni\u0161kih elementov za 111 milijonov evrov, uvozila pa za 231 milijonov. Tretjina uvoza, 75 milijonov evrov, je pri\u0161la iz Kitajske, skoraj enako iz Nem\u010dije. Uvoz se je v primerjavi z letom 2020 pove\u010dal za 80 odstotkov. Odvisnost od zunanjih dobaviteljev nara\u0161\u010da hitreje kot doma\u010da sposobnost proizvodnje.<\/p>\n
Tak pristop je realen, saj dr\u017eava nima finan\u010dnih in industrijskih kapacitet za tekmovanje z najve\u010djimi igralci.<\/p>\n
Kje lahko Slovenija dejansko sodeluje?<\/p>\n
Prilo\u017enosti so predvsem v segmentih z vi\u0161jo dodano vrednostjo. Program konkretno na\u0161teva pet ni\u0161nih podro\u010dij: senzoriko (teraher\u010dni, magnetni in opti\u010dni senzorji), mo\u010dnostno elektroniko za avtomobilsko industrijo in elektri\u010dne pogone, radiacijsko odporne \u010dipe za satelite in detektorje na pospe\u0161evalnikih delcev, optoelektroniko in fotoniko ter kvantne tehnologije. Ciljna tehnologija je 180 nanometrov na \u0161estpal\u010dnih rezinah, kar je dale\u010d od najnaprednej\u0161ih 2-nanometrskih procesov tajvanskega TSMC, a zado\u0161\u010da za \u0161irok nabor namenskih \u010dipov ASIC z visoko dodano vrednostjo.<\/p>\n
Program dolo\u010da smer, ne pa \u0161e konkretnih projektov. Ministrstvo za digitalno preobrazbo mora v roku enega leta pripraviti podrobnej\u0161i na\u010drt. Prav tu bo odlo\u010dilna razlika. Brez konkretnih investicij, partnerstev in vklju\u010devanja v evropske pobude lahko program ostane zgolj strate\u0161ki dokument.<\/p>\n
Kaj program obljublja do leta 2030<\/p>\n
Vladni dokument vendarle vsebuje merljive cilje. Do leta 2030 naj bi se \u0161tevilo inovacij na podro\u010dju podvojilo, delovna mesta pove\u010dala za 50 odstotkov, nastalo naj bi pet novih zagonskih podjetij. Program napoveduje 40 milijonov evrov novih produktov letno in 80 milijonov evrov dodatnih prihodkov in investicij letno. Na izobra\u017eevalnem podro\u010dju je cilj pove\u010dati vpis na dodiplomski in magistrski \u0161tudij za polovico, vpis na doktorski \u0161tudij pa podvojiti.<\/p>\n
Da ne gre za povsem nov za\u010detek, pri\u010dajo podpisniki Pisma o nameri za sodelovanje na podro\u010dju polprevodni\u0161kih tehnologij in mikroelektronike: tri univerze (Ljubljana, Maribor, Nova Gorica), trije raziskovalni in\u0161tituti (Institut Jo\u017eef Stefan, Nanocenter, In\u0161titut za kovinske materiale in tehnologije), Gospodarska zbornica Slovenije in 16 podjetij, med njimi Beyond Semiconductor, Dewesoft, Elaphe, Hidria, RLS in SkyLabs.<\/p>\n
Industrija, ki zahteva kriti\u010dno maso<\/p>\n
Polprevodni\u0161ka industrija je ena najbolj kapitalsko zahtevnih na svetu. Zahteva dolgotrajne investicije, visoko usposobljen kader in stabilno okolje. Slovenija ima dolo\u010dene prednosti, predvsem na podro\u010dju znanja in raziskav. \u0160ir\u0161a elektroindustrija je v letu 2022 ustvarila 8,3 milijarde evrov \u010distih prihodkov, kar je 15 odstotkov ve\u010d kot leto prej. Na podro\u010dju mikroelektronike in polprevodnikov ima dr\u017eava ve\u010d kot 50-letno tradicijo, ki sega v \u010das Iskre Mikroelektronike in Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Vendar pa bo brez povezovanja z ve\u010djimi evropskimi sistemi te\u017eko dosegla opaznej\u0161i vpliv.<\/p>\n
Sprejetje programa potrjuje, da Slovenija razume pomen tehnologij prihodnosti. Pod vpra\u0161ajem ni ve\u010d \u017eelja, ampak na\u010din, kako biti del te industrije. Realna pot ni v tekmovanju z dr\u017eavami, ki vlagajo desetine milijard evrov, ampak v iskanju ni\u0161, kjer lahko znanje nadomesti kapital.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Vlada je sprejela program razvoja \u010dipov in polprevodni\u0161kih tehnologij do leta 2030. Na prvi pogled gre za vstop…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":33098,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[3122,11023,65,66,422,2780,2216,37,60,38,1396],"class_list":["post-33097","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-avtomobili","tag-cipi","tag-europe","tag-evropa","tag-evropska-unija","tag-industrija","tag-investicije","tag-slovene","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-umetna-inteligenca"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116271883494619827","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/33097","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=33097"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/33097\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/33098"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=33097"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=33097"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=33097"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}