{"id":33208,"date":"2026-03-22T10:40:32","date_gmt":"2026-03-22T10:40:32","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/33208\/"},"modified":"2026-03-22T10:40:32","modified_gmt":"2026-03-22T10:40:32","slug":"na-ceskem-pol-leta-po-volitvah-ze-mnozicni-protesti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/33208\/","title":{"rendered":"Na \u010ce\u0161kem pol leta po volitvah \u017ee mno\u017ei\u010dni protesti"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Februarja
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFebruarja se je zbralo 80 tiso\u010d protestnikov, danes jih pri\u010dakujejo tudi ve\u010d kot 250 tiso\u010d. Foto: Reuters<\/p>\n

Nova vlada je sicer po jesenskih volitvah prisegla \u0161ele konec leta, poleg Babi\u0161evega populisti\u010dnega gibanja ANO pa jo sestavljajo ministri iz vrst \u0161e dveh evroskepti\u010dnih koalicijskih partneric. Koalicija ima zelo \u0161ibko ve\u010dino, a napoveduje korenite spremembe, \u010deprav se je premier \u017ee zapletel v spor s predsednikom Petrom Pavlom. Z novo vlado se je pod vpra\u0161ajem zna\u0161la tudi usmeritev \u010ce\u0161ke glede vezi z EU-jem in podpore Ukrajini. Obiskali smo \u010ce\u0161ko in se pogovarjali o politi\u010dni in gospodarski sedanjosti in prihodnosti dr\u017eave, ki jo \u0161e vedno obremenjuje tudi v vojna v Ukrajini in strelski pokol na Karlovi univerzi pred dobrima dvema letoma.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Hokej
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tHokej je na \u010ce\u0161kem nacionalni \u0161port. Obiskali smo tekmo prve \u017eenske lige v mestu Pribram. Foto: Luka Hvalc\/Val 202<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tHokej je zakon<\/p>\n

Hokejska dvorana v mestu Pribram, kak\u0161nih 80 kilometrov pred Prago, na februarsko sobotno popoldne sicer ni bila polno zasedena, a v \u0161portnem parku je bilo vseeno zelo \u017eivahno. Zaradi olimpijskih iger je bilo \u010de\u0161ko dr\u017eavno prvenstvo v najvi\u0161jih ligah prekinjeno, a brez hokeja ni \u0161lo. Na ledu so se v prvi \u017eenski ligi merile mlade hokejistke doma\u010dega Pribrama in gostujo\u010dih Karlovaih Varov.<\/p>\n

Hokej je na \u010ce\u0161kem \u0161e vedno zelo priljubljen, tudi \u017eenski. Roman, sicer o\u010de gostujo\u010de vratarke, si je \u017eelel olimpijske medalje tako za mo\u0161ko kot \u017eensko reprezentanco. Ni se iz\u0161lo, a hokej poleg nogometa ostaja tradicionalno dale\u010d najbolj priljubljen \u0161port. Sogovornik je z \u017eivljenjem na \u010ce\u0161kem \u0161e kar zadovoljen, zagotovo bi lahko bilo tudi bolje: “Tako kot drugod po Evropi razlike obstajajo, morda se razkorak med bogatimi, srednjim slojem in revnimi pove\u010duje. Predvsem v ne najbolj bogatih regijah, kot je Pribram, obmo\u010dje nekdanjega rudnika urana.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Nekdanje
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNekdanje poslopje rudnika urana v Pribramu, 80 kilometrov pred Prago. Foto: Ga\u0161per Andrinek\/Val 202<\/p>\n

Na tekmi je bila tudi doma\u010dinka Mihaela, ki je po poklicu sicer re\u0161evalka. Pravi, da je politika ne zanima. Z \u017eivljenjskim standardom je zadovoljna, Pribram je ravno dovolj blizu in dale\u010d Pragi, kar omogo\u010da cenej\u0161e \u017eivljenje in za nekatere tudi mo\u017enost dela v bogatej\u0161i prestolnici. Mihaela razmi\u0161lja, da v primerjavi z drugimi dr\u017eavami na \u010ce\u0161kem ni velikih razlik med ljudmi. Nih\u010de ni izjemno reven, nih\u010de ni izjemno bogat, ve\u010dina pripada srednjemu razredu.<\/p>\n

Da so \u0161porti na ledu na \u010ce\u0161kem izjemno priljubljeni, so pri\u010dala tudi polna druga drsali\u0161\u010da po Pribramu, ki bi ga po velikosti lahko primerjali z na\u0161im Celjem. S \u010dajem sta se na eni izmed stojnic grela tudi ravno polnoletna prijatelja Jan in Filip. Pridu\u0161ala sta se, da je za mlade Pribram \u0161e kar dolgo\u010dasno mesto. Nekaj energijo mu dajejo \u0161tudenti, saj je tukaj fakulteta za varnostne \u0161tudije, sicer pa je treba za kakovostno zabavo do Prage. Sogovornikov doma\u010da politika kaj prida ne zanima, spremljata pa Trumpove globalne akrobacije in dejstvo, da je novi premier Andrej Babi\u0161 Trumpov obo\u017eevalec, predsednik Peter Pavel pa ne. Kar je \u0161e ena tema, v vedno bolj nara\u0161\u010dajo\u010dem konfliktu med najmo\u010dnej\u0161ima politi\u010dnima \u010dlovekoma na \u010ce\u0161kem.<\/p>\n

Pribram je sicer mesto, ki se ga \u010cehi \u0161e vedno najbolj spominjajo po burnih tranzicijskih 90. letih, ko si je sloves pridobila razvpita pribramska mafija, o kateri v svoji knjigi Mafija v Pragi med drugim pi\u0161e tudi eden najbolj prodajanih \u010de\u0161kih pisateljev Michal Viewegh. Pribramski gangsterji so bili ve\u010dinoma potomci kaznjencev, ki so v tamkaj\u0161njih rudnikih slu\u017eili pokoro za svoja kazniva dejanja. V Pribram so jih po\u0161iljale oblasti \u0161irom dr\u017eav Var\u0161avskega pakta. Z uranom pa naj bi celo zalagali jedrski program Sovjetske zveze. Kriminalne zdru\u017ebe, ki so povzro\u010dile tudi nekaj razvpitih umorov ter bile vpletene v nogometne afere, je oblast sicer \u017ee pred \u010dasom razbila. In so na\u010deloma ostale \u017eive samo \u0161e v pogovorih po pivnicah. Pribram pa je zdaj mirno mesto z najve\u010djim rudarskim muzejem na \u010ce\u0161kem.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u010ce\u0161ka: Pol leta po volitvah \u017ee mno\u017ei\u010dni protesti<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tVezi z Nem\u010dijo in voja\u0161ka industrija<\/p>\n

Aktualni politi\u010dnogospodarski utrip smo merili v Pragi, ki je seveda ekonomsko, politi\u010dno in kulturno sredi\u0161\u010de dr\u017eave. Na \u010ce\u0161kem, kjer \u017eivi 10 milijonov in pol ljudi, so oktobra 2025 imeli parlamentarne volitve, ki so prinesle spremembo oblasti, dr\u017eava pa se je zna\u0161la pred novimi politi\u010dnimi in gospodarskimi izzivi.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Jiri
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tJiri Rusnok je nekdanji tehni\u010dni premier in dolgoletni guverner \u010de\u0161ke narodne banke. Foto: Luka Hvalc\/Val 202<\/p>\n

Ekonomist Ji\u0159i Rusnok je nekdanji \u010de\u0161ki premier, to funkcijo je sicer v letih 2013 in 2014 opravljal le nekaj mesecev. Vlado je takrat zaradi politi\u010dne krize prevzel kot strokovnjak, tehni\u010dni mandatar. Rusnok je tudi dolgoletni guverner \u010de\u0161ke narodne banke in u\u017eiva visok ugled.<\/p>\n

“\u010ce\u0161ko gospodarstvo je zelo tesno povezano z Nem\u010dijo in drugimi sosednjimi dr\u017eavami, zato tamkaj\u0161nje spremembe mo\u010dno vplivajo na nas. Evropska industrija se spopada z upadanjem konkuren\u010dnosti, predvsem zaradi visokih cen energije in zaradi velikega gospodarskega prehoda. Klju\u010dno vpra\u0161anje za \u010ce\u0161ko je, kako razviti ve\u010d panog z vi\u0161jo dodano vrednostjo, da ne bomo zgolj proizvodna podru\u017enica za Nem\u010dijo in druge dr\u017eave. Seveda se spopadamo tudi z enakimi te\u017eavami kot druge dr\u017eave \u2013 predvsem z demografijo: staranjem prebivalstva, pomanjkanjem delovne sile in podobnimi vpra\u0161anji.”<\/p>\n

Tudi na \u010ce\u0161kem vidijo prilo\u017enost v novi evropski obrambni strategiji. Rusnok meni, da lahko hiter razvoj obrambne industrije do neke mere nadomesti upad nekaterih drugih sektorjev, zlasti tistih, ki so energetsko zelo zahtevni ali pa se spopadajo z velikimi strukturnimi spremembami, kot je na primer avtomobilska industrija. “Vendar dvomim, da je to lahko zadostna re\u0161itev samo po sebi. Obrambni sektor je namre\u010d zelo odvisen od mednarodnih politi\u010dnih razmer. Trenutno se zdi, da bo povpra\u0161evanje po njegovi proizvodnji v prihodnjem desetletju precej visoko, vendar dolgoro\u010dno tega ne moremo zanesljivo napovedati.”<\/p>\n

Kako pa razumeti dejstvo, da so \u010cehi na volitvah najve\u010d glasov namenili stranki ANO Andreja Babi\u0161a, ki je nato oblikoval vlado? Kak\u0161no sporo\u010dilo prina\u0161ajo zadnje volitve, tudi z vidika gospodarstva?<\/p>\n

Skrbi me vpra\u0161anje javnih medijev. Koalicijske stranke v novi vladi so bile med kampanjo zelo kriti\u010dne do javne radiotelevizije. Predlagajo, da bi se financiranje spremenilo: namesto naro\u010dnine bi sredstva prihajala neposredno iz dr\u017eavnega prora\u010duna.<\/p>\n

Jiri Rusnok, nekdanji premier<\/p>\n

“Glavni razlog za poraz prej\u0161nje vlade je bil velik padec realnih pla\u010d, dohodkov in potro\u0161nje, ki smo ga do\u017eiveli med inflacijsko in energetsko krizo. V letih 2021, 2022 in 2023 smo imeli zelo visoko inflacijo. Leta 2022 je medletna inflacija dosegla skoraj 18 odstotkov, v povpre\u010dju pa je bila okoli 15 odstotkov. Hkrati so pla\u010de, pokojnine in drugi dohodki rasli precej po\u010dasneje.”<\/p>\n

Posledica je bil ob\u010duten padec \u017eivljenjskega standarda. Velik del dru\u017ebe je to do\u017eivel kot resen \u0161ok, predvsem zaradi mo\u010dnega dviga cen energije. Ljudje so zato izgubili zaupanje v prej\u0161njo vlado. “Andrej Babi\u0161 je to situacijo zelo spretno izkoristil. Je nadarjen populist in je znal nezadovoljstvo volivcev politi\u010dno unov\u010diti. Tako je na volitvah zmagal, \u010deprav je njegova parlamentarna ve\u010dina izjemno \u0161ibka \u2013 ima le osem mandatov prednosti.”<\/p>\n

Novi premier Andrej Babi\u0161 je pogosto precej kriti\u010den do Evropske unije, na primer glede pomo\u010di Ukrajini. Je nevarno, da bi se \u010ce\u0161ka oddaljila od evropske ideje in morda stopila na pot Mad\u017earske?<\/p>\n

“Babi\u0161 je predvsem pragmati\u010den populist,” odgovarja Rusnok. In nadaljuje, da je stari-novi premier v zadnjih letih sicer precej zaostril retoriko do Evropske unije. Pred leti je bil precej bolj proevropski, danes pa se njegova stranka uvr\u0161\u010da med bolj populisti\u010dne politi\u010dne skupine v evropskem parlamentu. “Kljub temu pa se dobro zaveda, kako pomembna je Evropska unija za \u010de\u0161ko gospodarstvo. \u010ce\u0161ka je majhno, zelo odprto in izvozno usmerjeno gospodarstvo, mo\u010dno povezano z dr\u017eavami evrskega obmo\u010dja. Zato ne pri\u010dakujem, da bi \u0161el v odprt konflikt z Unijo. Res pa je, da se lahko pridru\u017ei dr\u017eavam, ki pogosto povzro\u010dajo napetosti, kot sta Mad\u017earska in Slova\u0161ka. \u010cehi so precej skepti\u010dni do Evropske unije, a protievropsko razpolo\u017eenje v resnici ni izrazito. Zgodovinsko, kulturno in duhovno se \u010cehi vidijo kot del zahodne Evrope, zato ne pri\u010dakujem kak\u0161nih radikalnih sprememb.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Spominska
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSpominska soba za 14 ubitih na filozofski fakulteti decembra 2023. Foto: Luka Hvalc\/Val 202<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tPokol na Karlovi univerzi je zelo zaznamoval \u010de\u0161ko dru\u017ebo<\/p>\n

V prostorih filozofske fakultete Karlove univerze v sredi\u0161\u010du Prage je 21. decembra 2023 v strelskem pohodu \u0161tudent ubil 14 ter ranil 25 oseb, nato pa storil samomor.<\/p>\n

“Napadi so mo\u010dno prizadeli \u010de\u0161ko dru\u017ebo, ki je veljala in \u0161e vedno velja za zelo varno. Spremljali smo napade po \u0161olah v Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike, nih\u010de pa si ni predstavljal, da se pri nas lahko zgodi nekaj tak\u0161nega. Tragi\u010den dogodek je imel mo\u010dan vpliv, \u017eal so bili tudi tak\u0161ni, ki so napad na filozofski fakulteti izkoristili v politi\u010dni kampanji, pa za napade na policijo,” pojasnjuje Michal Maly, politolog mlaj\u0161e generacije in raziskovalec na Karlovi univerzi v Pragi.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Michal
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMichal Maly pred stavbo Fakultete za dru\u017ebene vede, kjer imajo po \u0161tudentskem pokolu leta 2023 poostren varnostni re\u017eim. Foto: Luka Hvalc\/Val 202<\/p>\n

Pred filozofsko fakulteto zdaj stoji spomenik \u017ertvam, predavalnica v najvi\u0161jem nadstropju, kjer je umrlo najve\u010d \u0161tudentov, je spremenjena v spominsko sobo. Vodstvo nudi \u0161tudentom psiholo\u0161ko podporo, na primer s pomo\u010djo terapevtskega konja. Varnost so sicer okrepili na vseh \u0161olah in izobra\u017eevalnih institucijah, tudi na Fakulteti za dru\u017ebene vede, ki ima prostore na obrobju Prage in kjer ve\u010dino \u010dasa dela politolog Maly.<\/p>\n

“Tudi v \u0161tudentski soseski Jinonice imamo posebna varnostna obmo\u010dja. \u010ce bi pri\u0161li do moje pisarne v zgradbi fakultete, bi tam opazili \u0161katlico z varnostnimi zagozdami. V primeru napada v tej stavbi je v vsakem nadstropju pribli\u017eno pet varnih prostorov, opremljenih s kovinskimi varnostnimi zagozdami. Obstajajo tudi jasna navodila, kako se odzvati v primeru incidenta. \u010ce\u0161ke univerze in \u0161ole so se na gro\u017enje resno odzvale in mo\u010dno pove\u010dale varnost. Kljub temu pa je dogodek v \u010de\u0161ki dru\u017ebi pustil globoko sled, saj se incidenta \u0161e vedno redno spominjamo.”<\/p>\n

Star\u0161a sta poslu\u0161ala Laibach, hodili smo tudi na morje v Slovenijo.<\/p>\n

Adam Pulec, \u0161tudent sloven\u0161\u010dine<\/p>\n

Na filozofski fakulteti, kjer smo obiskali tudi spominsko sobo v predavalnici, kjer je umrla ve\u010dina \u017ertev, je vzdu\u0161je dobri dve leti pozneje umirjeno, \u010deprav je \u010dutiti, da se je tukaj zgodila velika tragedija. \u0160tudentke in \u0161tudenti ne \u017eelijo pretirano razpredati o dogodku, smo se pa zapletli v zanimiv pogovor \u2013 in to v sloven\u0161\u010dini. Adam Pulec, ki sicer \u0161tudira fin\u0161\u010dino in dan\u0161\u010dino, obiskuje te\u010daj sloven\u0161\u010dine na filozofski fakulteti, kjer ima slovenski lektorat dolgo tradicijo.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Adam
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tAdam Pulec na filozofski fakulteti skrbi za koti\u010dek o slovenski kulturi. Foto: Luka Hvalc\/Val 202<\/p>\n

Adam se je povsem zaljubil v Slovenijo in sloven\u0161\u010dino. “Star\u0161a sta poslu\u0161ala Laibach, hodili smo tudi na morje v Slovenijo,” pripoveduje velik ljubitelj na\u0161ega hokeja, ki ga tudi rekreativno igra, na enem izmed svetovnih prvenstev pa je z na\u0161o zastavo navijal za Slovenijo, ima tudi nekaj starej\u0161e opreme na\u0161ih hokejistov. Pomaga tudi pri \u0161irjenju slovenske kulture v Pragi, med drugim je ob minulem kulturnem prazniku recitiral Pre\u0161erna v sloven\u0161\u010dini. Sicer pa se njegovi prijatelji najbolj zabavajo ob istih besedah, ki imajo v sloven\u0161\u010dini in \u010de\u0161\u010dini povsem razli\u010den pomen. Poleg \u0161tudija Adam opravlja tudi \u0161tudentsko delo v restavraciji s hitro prehrano, sicer pa za ambiciozne mlade vidi dovolj prilo\u017enosti: “\u017delim si na izmenjave prek Erasmusa, poleti pridem tudi v Ljubljano na \u0161olo sloven\u0161\u010dine.”<\/p>\n

Pol pla\u010de za najem stanovanja<\/p>\n

Mnogi mladi pa so manj zadovoljni. Na pra\u0161kih ulicah smo sre\u010dali tudi 23-letno Kristino, ki je doma iz \u010de\u0161kega Novega Mesta, blizu poljske meje, kak\u0161nih 150 kilometrov iz Prage. Ko je dopolnila 18 let, se je odlo\u010dila, da poi\u0161\u010de sre\u010do v prestolnici. V Prago je pri\u0161la zaradi dela, saj je tukaj ve\u010d prilo\u017enosti kot na \u010de\u0161ki periferiji. Trenutno je \u0161e natakarica in opravlja izpite za fitnes in\u0161truktorico, ra\u010duna, da bo nekaj \u010dasa opravljala dve slu\u017ebi.<\/p>\n

“Z \u017eivljenjem v Pragi nisem preve\u010d zadovoljna. Za najemnino od\u0161tejem 14 tiso\u010d kron na mesec, kar je okoli 570 evrov. To predstavlja ve\u010d kot polovico moje natakarske pla\u010de.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Bara
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tBara Starek je nevladnica, ki se ukvarja z mladimi. Foto: Ga\u0161per Andrinek\/Val 202<\/p>\n

\u0160ir\u0161e razmere za mlade na \u010ce\u0161kem predstavi Bara Starek, aktivistka in predstavnica \u010de\u0161ke nevladne organizacije Diky \u017ee mu\u017eem, kar bi lahko v sloven\u0161\u010dino prevedli: Hvala, da lahko. Organizacija temelji na prepri\u010danju, da bi vsak posameznik moral \u017eiveti svobodno v demokraciji. Ukvarjajo pa se predvsem z mladimi.<\/p>\n

“Glavna te\u017eava je stanovanjska kriza. Smo tretja najslab\u0161a dr\u017eava v Uniji glede dostopnosti stanovanj, torej, koliko si lahko glede na prihodek privo\u0161\u010di\u0161 za najem ali za nakup lastnega stanovanja. Ta problem se zelo dolgo ni re\u0161eval, vsaj deset let \u017ee vemo zanj, a se z vpra\u0161anji stanovanjske politike ni ukvarjal nih\u010de. Druga velika te\u017eava je draginja. Najprej nas je prizadela energetska kriza, predvsem pa na\u0161e pla\u010de ne rastejo tako hitro kot cene. \u010ce si mlad, tvoja pla\u010da nikoli ne bo tako visoka, kot bi si \u017eelel, zato si je zelo te\u017eko privo\u0161\u010diti brezskrbno \u017eivljenje. Mlade na \u010ce\u0161kem seveda skrbijo tudi podnebne spremembe in du\u0161evno zdravje, vendar se tega nih\u010de zares ne dotika, ker nas najprej zanimajo stanovanja in boj za pre\u017eivetje.”<\/p>\n

Z \u017eivljenjem v Pragi nisem preve\u010d zadovoljna. Za najemnino od\u0161tejem 14 tiso\u010d kron na mesec, kar je okoli 570 evrov. To predstavlja ve\u010d kot polovico moje natakarske pla\u010de.<\/p>\n

Kristina, natakarica v Pragi<\/p>\n

Po uradnih podatkih so sicer dohodkovne neenakosti na \u010ce\u0161kem med najni\u017ejimi v Evropski uniji, a poznavalce skrbi skrita rev\u0161\u010dina in ranljive skupine, poleg tega so o\u010ditne velike regionalne razlike \u2013 razvita mesta na \u010delu s Prago mo\u010dno odstopajo od povpre\u010dja in revnega pode\u017eelja. Mlade pa frustrira predvsem ob\u010dutek stagnacije in negotovosti.<\/p>\n

“Neenakosti na \u010ce\u0161kem so zelo velike, od najni\u017ejih do najvi\u0161jih slojev. Mislim, da imamo enak pojav kot drugod po svetu: najbogatej\u0161i postajajo \u0161e bogatej\u0161i, revni pa \u0161e revnej\u0161i. Ta razkorak se samo \u0161e pove\u010duje. To naredi politiko zelo ob\u010dutljivo temo, saj vidi\u0161 razliko v tem, kdo voli posamezne stranke in kdo je dejansko zadovoljen. Srednji razred in premo\u017enej\u0161i so praviloma bolj zadovoljni z demokracijo. Po drugi strani pa ljudje, za katere dr\u017eava morda dolgo \u010dasa ni skrbela, ne zaupajo v sistem in pogosto volijo bolj protidemokrati\u010dne stranke.”<\/p>\n

Pol leta po volitvah \u017ee mno\u017ei\u010dni protesti<\/p>\n

Politi\u010dne razmere na \u010ce\u0161kem so navkljub temu, da je od parlamentarnih volitev minilo \u0161ele nekaj mesecev, zelo zaostrene. Politolog Michal Maly sicer ocenjuje, da so zamenjave vlad na \u010ce\u0161kem nekaj povsem obi\u010dajnega, vendar ni bilo pri\u010dakovati tako konfliktnega prehoda. Andrej Babi\u0161 se na oblast vra\u010da po \u0161tirih letih v opoziciji, ko je vlado vodil Peter Fiala, ki pa so se ga \u010cehi preprosto naveli\u010dali, meni sogovornik.<\/p>\n

“Andrej Babi\u0161 je vse od za\u010detka politi\u010dne kariere dominiral s svojo stranko, a mu je \u0161ele po oktobrskih volitvah lani uspelo drugi\u010d sestaviti vlado. Ta pa je \u017ee po nekaj tednih delovanja postala kaoti\u010dna, predvsem zaradi novih populisti\u010dnih strank, ki so zelo nepredvidljive. Morda nekateri volivci \u017ee ob\u017ealujejo, da so glasovali za spremembe in niso podprli Fialinega bloka.”<\/p>\n

Navkljub temu, da je Babi\u0161eva vlada na oblasti \u0161ele tri mesece, proti njej \u017ee potekajo mno\u017ei\u010dni protesti. V Pragi se je nedavno zbralo nekaj 10 tiso\u010d protestnikov, poleg \u010de\u0161kih so izstopale ukrajinske in evropske zastave.<\/p>\n

Za 21. marec pa v glavnem mestu na\u010drtujejo nov mno\u017ei\u010dni shod s sloganom “Ne bomo pustili, da nam ukradejo prihodnost”. Za demonstracijami stoji civilna iniciativa Milion chvilek pro demokracii, ki napoveduje udele\u017ebo od 250 tiso\u010d do kar 500 tiso\u010d ljudi. Gre za vplivno \u010de\u0161ko gibanje, ki \u017ee ve\u010d let pripravlja mno\u017ei\u010dne proteste v podporo demokrati\u010dnim institucijam, pravni dr\u017eavi in neodvisnim medijem.<\/p>\n

Neposredni povod je spor med premierjem Andrejem Babi\u0161em in predsednikom Petrom Pavlom. Spor se stopnjuje, potem ko je Pavel konec januarja dejal, da ga je zunanji minister Petr Macinka, ki vodi koalicijsko stranko Motoristi, posku\u0161al izsiljevati. Evroskepti\u010dni Motoristi so \u017eeleli, da njihov \u010dastni predsednik Filip Turek \u2013 podjetnik, spletni vplivne\u017e in zanikovalec podnebnih sprememb, postane minister za okolje. Predsednik Pavel je njegovo imenovanje zavrnil, tudi zaradi preteklih rasisti\u010dnih in seksisti\u010dnih izjav. Proti Tureku sicer poteka preiskava zaradi obto\u017eb o posilstvu in nasilju v dru\u017eini.<\/p>\n

Vladna koalicija, ki jo vodi desni\u010darska populisti\u010dna stranka ANO premierja Andreja Babi\u0161a, v spodnjem domu skupaj z Motoristi in skrajno desno stranko Svoboda in neposredna demokracija zaseda 108 od 200 sede\u017eev.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Park
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPark pred Ple\u010dnikovo cerkvijo v \u010detrti \u017di\u017ekov dobiva novo podobo. Foto: Luka Hvalc\/Val 202<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tFenomen Motoristov<\/p>\n

Najve\u010dji fenomen strankarske scene na \u010ce\u0161kem je prav stranka Motoristi. V sloven\u0161\u010dini je pomen motoristov skoraj dobeseden oziroma gre v praksi za stranko vseh, ki so zagovorniki motornih vozil in nasprotniki zelene agende.<\/p>\n

Michal Maly: “Sprva je bil cilj stranke Motoristi ustvariti predvsem pra\u0161ko politi\u010dno gibanje, ki bi nasprotovalo zelenim politikam v mestu. Na lokalnih volitvah v Pragi niso preve\u010d uspeli, preboj pa se je zgodil, ko so se povezali \u0161e z dvema strankama in se uvrstili v Evropski parlament. Ta uspeh jim je dal dodatno prepoznavnost, na oktobrskih volitvah pa so osvojili 13 poslanskih sede\u017eev v \u010de\u0161kem parlamentu in se pridru\u017eili Babi\u0161evi vladi.”<\/p>\n

Stranka Motoristi je nastala v Pragi kot protest proti zdaj \u017ee nekdanjemu piratskemu \u017eupanu, ki je \u0161iril kolesarsko mre\u017eo in mestno sredi\u0161\u010de zapiral za avtomobile. Vodja Motoristov je Petr Macinka, ki mu je uspel neverjeten preboj, ocenjuje analitik Maly.<\/p>\n

“Stranka je sicer precej nenavadna. Uradno imajo okoli 1700 \u010dlanov, a v resnici je aktivna le majhna skupina ljudi. Povezana je z nekaterimi tajkuni, na primer z lastnikom nogometnega kluba Slavia in z vplivnimi krogi okrog nekdanjega predsednika in premierja V\u00e1clava Klausa. Jedro njihovih volivcev so mladi mo\u0161ki, vodje stranke pa gradijo imid\u017e mo\u0161kosti in fizi\u010dne mo\u010di. Ta kombinacija je o\u010ditno prepri\u010dala del \u010de\u0161kih volivcev, ki ob\u010dasno stavijo na nove obraze. A podpora Motoristom, odkar so v vladi, izrazito upada. Njihova obljuba o strogi prora\u010dunski disciplini se je \u017ee po nekaj tednih izkazala za neuresni\u010dljivo.”<\/p>\n

\u010ce\u0161ki Trump<\/p>\n

Te\u017eava za stabilnost vlade je tudi v dejstvu, da Andrej Babi\u0161 nastopa zelo avtoritarno in ve\u010dkrat tudi ekscentri\u010dno, je nepredvidljiv. Zato primerjave z ameri\u0161kim predsednikom Trumpom niti niso presenetljive.<\/p>\n

“Zahodni mediji so Andreja Babi\u0161a po zmagi na zadnjih volitvah ozna\u010dili za ‘\u010de\u0161kega Trumpa’. Res je, da je imel v svojem prvem mandatu dobre stike z Donaldom Trumpom in ga je obiskal v Beli hi\u0161i. Podobna sta si tudi po zna\u010daju. Babi\u0161 je celo svojo zunanjo politiko delno usmeril po Trumpu, s trditvijo, da bo Trump re\u0161il problem ukrajinskih beguncev. A ker Trump doslej ni bil uspe\u0161en pri kon\u010danju vojne, ostaja zunanja politika nestabilna. Babi\u0161 je bogat, podobno kot Trump, a volivci ve\u010dinoma ne vidijo problema v morebitnem konfliktu interesov, saj kot premier lahko vpliva na interese \u017eivilske korporacije, ki je v lasti njegove dru\u017eine. Konflikt interesov spremlja njegovo politi\u010dno kariero \u017ee od za\u010detka, a volivci ga pogosto dojemajo kot uspe\u0161nega podjetnika. V\u010dasih mu prav ta podoba celo koristi, saj prispeva k njegovi karizmi.”<\/p>\n

Prve poskuse lomljenja sistema je \u017ee mogo\u010de opaziti. Vlada razpu\u0161\u010da svetovalne odbore, slabi nadzorne organe, napadani so neodvisni mediji. Za razliko od Mad\u017earske je \u010de\u0161ko ustavo te\u017eko spremeniti.<\/p>\n

Michal Maly, politologNa poti Orbanove Mad\u017earske in Fi\u010deve Slova\u0161ke?<\/p>\n

Za zdaj Babi\u0161 pri svojih podpornikih ohranja sloves uspe\u0161nega podjetnika, ne moti jih niti njegova skrivnostna preteklost, ko je v nekdanjem komunisti\u010dnem re\u017eimu delal za \u010de\u0161ko-slova\u0161ke tajne slu\u017ebe. Pa vendarle \u2013 lahko vseeno Babi\u0161 \u010ce\u0161ko odpelje v smeri sosednje Fi\u010deve Slova\u0161ke ali celo Orbanove Mad\u017earske?<\/p>\n

Michal Maly: “\u010ce\u0161ko lahko pogledamo skozi prizmo Vi\u0161egrajske skupine, s katero ima dr\u017eava \u0161e vedno veliko skupnega. \u010ce\u0161ka se po ocenah analitikov spopada z morda najte\u017ejim preizkusom demokracije v zadnjih letih, saj populisti\u010dne stranke prvi\u010d vstopajo v vlado. Kljub temu pa ostaja demokracija v tej dr\u017eavi \u0161e vedno mo\u010dnej\u0161a kot v drugih \u010dlanicah Vi\u0161egrajske skupine \u2013 zahvaljujo\u010d ustavnim varovalkam, neodvisnemu imenovanju sodnikov ustavnega sodi\u0161\u010da in javnim medijem. A trenutna koalicija tudi te meje premika. Premier Andrej Babi\u0161 je omejen zaradi pisane populisti\u010dne koalicije, prve poskuse lomljenja sistema pa je \u017ee mogo\u010de opaziti. Vlada razpu\u0161\u010da svetovalne odbore, slabi nadzorne organe, napadani so neodvisni mediji, medtem ko se v ozadju preusmerja zunanja politika proti Kitajski. Za razliko od Mad\u017earske je \u010de\u0161ko ustavo te\u017eko spremeniti. Babi\u0161eva koalicija ima 108 od 200 sede\u017eev v parlamentu, kar je premalo za ustavno ve\u010dino, ki zahteva 120 sede\u017eev. To omejuje sposobnost vlade, da konsolidira mo\u010d, kar daje razlog za previden optimizem: \u010de\u0161ka demokracija bo kljub velikim pritiskom verjetno pre\u017eivela.”<\/p>\n

Da previdnost ni odve\u010d, se strinja tudi izku\u0161eni ekonomist in nekdanji tehni\u010dni premier Ji\u0159i Rusnok.<\/p>\n

“Nekoliko me skrbi vpra\u0161anje javnih medijev. Koalicijske stranke v novi vladi so bile med kampanjo zelo kriti\u010dne do javne radiotelevizije. Predlagajo, da bi financiranje spremenilo: namesto naro\u010dnine bi sredstva prihajala neposredno iz dr\u017eavnega prora\u010duna. Na drugih podro\u010djih, na primer v zdravstvu, ne pri\u010dakujem ve\u010djih sprememb. Babi\u0161 je populist in je volivcem obljubil, da bodo storitve, ki jih imajo danes skoraj brezpla\u010dno, tak\u0161ne tudi ostale. Vpra\u0161anje pa je, kako jih bo dr\u017eava financirala. Najbolj me skrbi pokojninski sistem. Prej\u0161nja vlada je sprejela reformo, ki bi postopoma dvignila upokojitveno starost s 65 na 67 let. Babi\u0161 je obljubil, da bo to odpravil. Glede na demografske trende je to po mojem mnenju nerazumna odlo\u010ditev in lahko dolgoro\u010dno mo\u010dno obremeni javne finance.”<\/p>\n

Krona ostaja ponos, evro ni mo\u017enost<\/p>\n

Na \u010ce\u0161kem \u0161e vedno uporabljajo nacionalno valuto \u010de\u0161ko krono. Bi bil vstop v evrsko obmo\u010dje dolgoro\u010dno koristen ali tvegan? Jiri Rusnok je kot guverner \u010de\u0161ke narodne banke med letoma 2016 in 2022 zelo poklican sogovornik na to temo.<\/p>\n

“Odgovor ni preprost. Gre za preplet sentimenta in nekaterih racionalnih pomislekov. Z vstopom v evroobmo\u010dje bi izgubili pomemben instrument lastne makroekonomske politike. Denarna politika bi bila prenesena v Frankfurt, kjer odlo\u010da Evropska centralna banka. Po drugi strani pa je \u010de\u0161ko gospodarstvo zelo tesno povezano z evroobmo\u010djem, kar je mo\u010dan argument za vstop. Klju\u010dno pa je, da ve\u010dina prebivalstva evra ne podpira. Eden od razlogov je, da \u010cehi v preteklosti niso do\u017eiveli ekstremne inflacije ali dramati\u010dne devalvacije svoje valute, kot na primer Poljska, Mad\u017earska ali dr\u017eave nekdanje Jugoslavije. Zato je zaupanje v \u010de\u0161ko krono zelo visoko. Politi\u010dne stranke to razpolo\u017eenje upo\u0161tevajo. Prepri\u010dane so, da bi bilo politi\u010dno zelo drago prepri\u010devati ljudi o spremembi stali\u0161\u010da glede evra, zato tega vpra\u0161anja preprosto ne odpirajo.”<\/p>\n

Na \u010ce\u0161kem se do poletja torej obeta razburljivo notranjepoliti\u010dno dogajanje, zagotovo je pri\u010dakovati tudi nadaljevanje protestov proti vladi Andreja Babi\u0161a. Predvsem pa bo dr\u017eava sku\u0161ala poiskati tudi nove gospodarske prilo\u017enosti, predvsem na podro\u010dju obrambe in energentov. Z vojno v Iranu je tudi na \u010ce\u0161kem v ospredju potencialna energetska kriza, gorivo se je v zadnjih tednih mo\u010dno podra\u017eilo, dizel celo za \u0161est do devet kron oziroma do 30 evrskih centov. Liter goriva tako lahko stane tudi okoli 1,6 evra. O te\u017eavah z dobavo naftnih derivatov in pretiranih kolonah na \u010drpalkah sicer za zdaj ne poro\u010dajo, izjema je obmo\u010dje blizu meji z Nem\u010dijo, saj zaradi \u0161e vedno cenej\u0161ega goriva prihajajo na \u010ce\u0161ko polniti rezervoarje \u0161tevilni Nemci iz obmejnih obmo\u010dij.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMed Slovenci v Pragi<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Februarja se je zbralo 80 tiso\u010d protestnikov, danes jih pri\u010dakujejo tudi ve\u010d kot 250 tiso\u010d. Foto: Reuters Nova…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":33209,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[2491,2267,79,37,38,64,203,63],"class_list":{"0":"post-33208","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-ceska","9":"tag-demokracija","10":"tag-protesti","11":"tag-slovene","12":"tag-slovenscina","13":"tag-svet","14":"tag-volitve","15":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116272406449378315","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/33208","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=33208"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/33208\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/33209"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=33208"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=33208"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=33208"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}