{"id":33316,"date":"2026-03-22T13:02:12","date_gmt":"2026-03-22T13:02:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/33316\/"},"modified":"2026-03-22T13:02:12","modified_gmt":"2026-03-22T13:02:12","slug":"hotel-sem-pokazati-da-je-samota-sicer-lepa-ampak-obenem-tudi-nekaj-neznosnega","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/33316\/","title":{"rendered":"Hotel sem pokazati, da je samota sicer lepa, ampak obenem tudi nekaj neznosnega"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\u017dirija
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u017dirija v Karlovih Varih je o Removem filmu zapisala, da prikli\u010de enak ob\u010dutek kot “po\u017eirek sve\u017eega, lesnatega zraka, hiter potop v ribnik ali trenutek premi\u0161ljevanja, medtem ko vam krava grize brado”. “Skratka, navdaja z enakim ob\u010dutkom kot svoboda.” Foto: Mediaspeed\/An\u017ee Kr\u017ee<\/p>\n

“Mislimo si, da bi bilo vse druga\u010de in predvsem bolje, \u010de bi v \u017eivljenju ubrali drugo pot. Hotel sem pokazati, da je svoboda lahko tudi popolno raz(o)\u010daranje.” Remov dokumentarec Da se ti zme\u0161a v divjini (Rad\u011bji ze\u0161\u00edlet v divo\u010din\u011b), ki je nastal v slova\u0161ko-\u010de\u0161ki koprodukciji, je bil ta teden sklepni celove\u010derec 28. Festivala dokumentarnega filma v Ljubljani. <\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tKristalni globus Karlovih Varov dokumentarcu Raje bi znorel v divjini, ki se “ob\u010duti kot svoboda”<\/a><\/p>\n

Srce in du\u0161a filma sta Franti\u0161ek in Ond\u0159ej Kli\u0161\u00edk, bradata in robata dvoj\u010dka v zgodnjih \u0161estdesetih letih, ki (bolj ali manj) samozadostno \u017eivita na vegavi kmetiji v nacionalnem parku \u0160umava. Brata bi bilo po\u0161teno opisati kot ekscentrika: njuni dnevi minevajo v znamenju melanholi\u010dnih spominov na \u010dase, ko so ju \u0161e obletavala dekleta, pa tudi alkoholnih hlapov in donkihotskih podvigov.<\/p>\n

“Franta”, idealist tega nenavadnega para, kuje poezijo v prostem verzu in sanja o letenju; z doma narejenimi krili na hrbtu ska\u010de s kupov gnoja. “Ond\u0159a” z nogami stoji za spoznanje bolj trdno na tleh, a je do pi\u010dice enako trmast in zaletav kot njegov brat. Skupaj ti\u010dita \u017ee tako dolgo, da v tej njuni soodvisnosti ni pravega prostora za kogar koli drugega. Na neki to\u010dki sta hi\u0161o razpolovila z monta\u017eno steno, da bi eden drugemu dala kan\u010dek zasebnosti. Izkazalo se je sicer, da nobena potencialna partnerica na kmetiji ne zdr\u017ei prav dolgo \u2013 stena pa je ostala. Edina stara zakonca v tem filmu sta tako Ond\u0159a in Franta, kar potrjuje njuno ve\u010dno pri\u010dkanje in zbadanje. <\/p>\n

Slova\u0161ki dokumentarist “\u010darobnost” njunega bivanja vdahne v pripovedni na\u010din: “vsevedni pripovedovalec” nasnete naracije je bik Nandy, ki po drobcih razkriva ozadje na\u0161ih junakov. \u010ceprav sta naredila samo sedem razredov osnovne \u0161ole, sta dvoj\u010dka strastna samouka, ki sta imela v \u010dasu \u017eametne revolucije aktivno vlogo v osvobodilnem boju in ki se \u0161e danes ne bojita zavzeti politi\u010dnega stali\u0161\u010da. (Vidimo ju mahati po polju z ukrajinsko zastavo.)<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\/
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t“Da se ti zme\u0161a v divjini je sicer dokumentarec, a sem hotel, da bi bil na pogled videti kot igrani film.” Foto: Filmotor<\/p>\n

\u010ceprav v filmu ne manjka ekscentri\u010dne o\u010darljivosti, golote in opojnih substanc, pa Remo ni posnel ki\u010daste etnografske \u0161tudije; Da se ti zme\u0161a v divjini je (tudi) portret soodvisnosti in bremena svobode, ki se v posameznika vedno zajeda z dvomom o pravilnosti \u017eivljenjskih odlo\u010ditev.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tProtagonist zmagovalnega filma v Karlovih Varih umrl na ve\u010der slavja<\/a><\/p>\n

Film bo najbr\u017e za vedno zaznamovala tragedija, posredno povezana z njegovim nastankom. Brata Kli\u0161\u00edk sta v re\u017eiserjevi dru\u017ebi udele\u017eila svetovne premiere v zdravili\u0161kem mestu Karlovi Vari. Franti\u0161ka so nato jutro po festivalski podelitvi nagrad, ki je Rema okronala s kristalnim globusom, na\u0161li utopljenega v ribniku v \u010de\u0161ki vasi Ohrobec. Tam naj bi obiskal prijatelja, da bi proslavila uspeh filma; Frantovo rajanje se je kon\u010dalo s tragi\u010dno nesre\u010do.<\/p>\n

“Lahko sem samo vesel, da je Franti\u0161ku uspelo zelo na kratko, a intenzivno u\u017eivati v uspehu dokumentarca Mira Rema,” je takrat zapisal Ale\u0161 Pal\u00e1n, avtor knjige, ki je slu\u017eila kot predloga za film. Remo se pokojnega prijatelja danes spominja s toplino: “Najve\u010dji pesniki med drugim vejo tudi, kako je treba ta svet zapustiti.”<\/p>\n

Ve\u010d o filmu in njegovem nastanku pa v spodnjem intervjuju. Za tolma\u010denje iz \u010de\u0161\u010dine se zahvaljujemo Ma\u0161i Pe\u010de. <\/p>\n

Sprva je bilo napovedano, da bo z vami v Slovenijo pri\u0161el tudi Ond\u0159ej Kli\u0161\u00edk; to bi bilo zanj celo prvo potovanje iz \u010ce\u0161ke. Kako je Ondra prenesel nenadno Frantovo smrt? Je te\u017eko na\u0161el tla pod nogami?<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Slova\u0161ki
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSlova\u0161ki dokumentarist Miro Remo svojim filmom po navadi vdahne hibridno obliko in jih zasidra na mejo z igranim filmom. Foto: Mediaspeed\/An\u017ee Kr\u017ee<\/p>\n

Zanj to seveda ni bilo lahko, a stvari so se razvile bolje, kot smo pri\u010dakovali. V tem prostoru je smrt dojemana druga\u010de, na nek na\u010din lahkotneje. Poglejte na primer samo \u017eivali, s katerimi \u017eivita: v\u010dasih poginejo ali pa jih je treba zaklati. Smrt je torej ves \u010das prisotna, je del njunega vsakdana. Za Ondreja je bilo zelo pomembno to, da ga je Franta po smrti obiskal v sanjah, se pri\u0161el poslovit od njega. Brez besed sta se pomenila in Ond\u0159ej je videl, da je z bratom vse v redu in da je vse tako, kot mora biti. In \u0161e nekaj: po petdesetih letih se je domov vrnila sestra Maru\u0161ka, ki se je vselila na doma\u010dijo, da Ondra ne bi bil sam. Tako sem zdaj lahko prepri\u010dan, da bo z njim dejansko vse v redu.<\/p>\n

Ondra v Ljubljano ni pri\u0161el, ker ima na nogi odprto rano, zaradi katere bi potreboval operacijo. To rano ima \u017ee dalj \u010dasa in ker je ni oskrboval, je zdaj resno. Ustra\u0161il se je, da bi se mu v tujini lahko zgodilo kaj, zaradi \u010desar bi bil prepu\u0161\u010den tukaj\u0161njim zdravnikom, in je na koncu raje ostal doma. Situacijo zdravi, ampak jo zdravi \u2026 po svoje (dvigne nevidno steklenico, op. n.).<\/p>\n

Ali svoj film zdaj, v lu\u010di Frantove smrti, vidite druga\u010de kot prej? Nastal je kot portret nekega obdobja v \u010dasu, kar naenkrat pa je poslednji dokument osebe, ki je ni ve\u010d med nami. <\/p>\n

Morda se to zdi nenavadno, ampak zame se ni ni\u010d zares spremenilo. \u017de ko smo film snemali, sem se ves \u010das bal, da bi se kaj takega lahko primerilo \u2013 zato je to tudi ena osrednjih tem filma to, da je smrt ves \u010das prisotna. Cela Frantova filozofija je predstavljala dualnost, v kateri sta vklju\u010dena \u017eivljenje in smrt kot njegova logi\u010dna posledica. Najve\u010dji pesniki med drugim vejo tudi, kako je treba ta svet zapustiti.<\/p>\n

Vedno me je zanimalo, kako dokumentaristi, ki, tako kot vi, ustvarjajo portrete izjemnih posameznikov, po kon\u010danem projektu izstopijo iz \u017eivljenj svojih portretirancev. Je treba to vez na neki to\u010dki pretrgati ali pa jih obdr\u017eite v svojem \u017eivljenju, vsaj na obrobju?<\/p>\n

Nekateri ljudje se ti v \u017eivljenje vpnejo globlje kot drugi. Te vezi posku\u0161am po kon\u010danem filmu seveda prekiniti, ampak globoko me je na primer zaznamoval film, ki sem ga posnel o svojem stricu, Arsy-Versy (2009). To je bila zgodba o mo\u017eu, ki je pravzaprav v mnogih pogledih podoben “divjakoma” iz Da se ti zme\u0161a v divjini. Z izjemno strastjo preu\u010duje netopirje; najraje bi se sam na glavo obesil z drevesa, da bi jih bolje razumel. S takimi “norci” res rad delam. Arsy-Versy je bil v resnici samo kratek film, a me je na neki na\u010din “naredil” kot filmskega ustvarjalca; z njim som zmagali na skoraj 40 mednarodnih festivalih. Da se ti zme\u0161a v divjini je obdelava iste teme v dolgometra\u017eni obliki.<\/p>\n

Tri mesece pred predvideno premiero niso imeli producenti absolutno nobenega zaupanja v film \u2013 svetovali so mi celo, naj ga ne po\u0161iljam v Karlove Vare, \u010de\u0161 da bo to popoln fiasko. “Miro, radi imamo tebe in tvoje filme, radi delamo s tabo, ampak prosim, ne. Raje po\u010dakajmo do naslednjega leta in \u0161e malo delajmo na filmu.” No, pa sem ga vseeno poslal.<\/p>\n

Miro Remo<\/p>\n

Pri drugih filmih se zdi, kot da se morda nisem v celoti na\u0161el \u2013 bodisi sem bil v vlogi nekak\u0161nega kritika sistema oz. osebnosti bodisi zunanji opazovalec. V primeru pevca Richarda M\u00fcllerja, ki sem ga portretiral v filmu Nespoznany (2016), me je doletelo veliko razo\u010daranje: odra\u0161\u010dal sem ob njegovi glasbi, na koncu pa se mi je pokazal kot \u010disto druga\u010den \u010dlovek od tega, za kar sem ga imel.<\/p>\n

Lahko bi rekel, da ohranim stik s tistimi portretiranci, ki me ne razo\u010darajo.<\/p>\n

Ob zmagi filma Da se ti zme\u0161a v divjini v Karlovih Varih so vas (ameri\u0161ki) kritiki primerjali z dokumentarizmom bratov Maysels in z njuno strategijo t. i. “direct cinema”, neposrednega filma. Kateri dokumentaristi so vas oblikovali in kako gledate na odnos med resni\u010dnostjo in filmom? <\/p>\n

V resnici me bolj kot dokumentarni navdihuje igrani film, ker me fascinira, kaj vse se da s kamero in monta\u017eo dose\u010di. Prizadevam si zabrisati mejo med igranim in dokumentarnim filmom. Pri igranem filmu mi je v\u0161e\u010d potencial stilizirane forme, pri dokumentarnem pa strast, stremenje k resnici, ob\u010dutek dogodiv\u0161\u010dine. Dokumentarni film je laboratorij, terja vesten postopek dela. Rad prepletam oba na\u010dina. Da se ti zme\u0161a v divjini je sicer dokumentarec, a sem hotel, da bi bil na pogled videti kot igrani film.<\/p>\n

Film je navdahnila istoimenska knjiga \u010de\u0161kega novinarja Ale\u0161a Pal\u00e1na, ki je v njej spremljal ve\u010d ljudi s pu\u0161\u010davni\u0161kim \u017eivljenjem na obmo\u010dju \u0160umave. Kaj vas je pritegnilo k dvoj\u010dkoma Kli\u0161\u00edk?<\/p>\n

Ko sem knjigo prebral, sem v hipu opazil, da za bralca pri\u010dara nekak\u0161no skrivnostno vzdu\u0161je. Mene je za ekranizacijo bolj kot ta magi\u010dnost zanimal konflikt \u2013 menim, da je konflikt tisti temeljni gradnik vsake zgodbe. Brata Kli\u0161\u00edk sem izbral, ker sta igriva, na neki na\u010din otro\u0161ka posameznika, za kakr\u0161nega se imam tudi sam. Imel sem ob\u010dutek, da ju lahko razumem.<\/p>\n

Knjigi in filmu je skupna upodobitev oz. razmi\u0161ljanje o samoti. Knjiga to samoto idealizira, jaz pa sem hotel pokazati, da je samota sicer lepa, ampak obenem tudi nekaj neznosnega. Kot ste sami lahko videli, sama brata Kli\u0161\u00edk ne dajeta prilo\u017enosti, da bi prek njiju idealizirali samoto.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ondra
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tOndra je pragmatik, Franta pa umetni\u0161ki tip, ki bi rad za seboj v svetu pustil nekak\u0161no sled \u2013 pa \u010deprav ga ve\u010dino \u010dasa poslu\u0161ajo le \u017eivina in narava. Brata sta prepri\u010dana, da bo zaradi ljubezni do alkohola Ondra umrl prvi, za kar se bratu \u017ee vnaprej opravi\u010di. Foto: Filmotor<\/p>\n

Je bilo brata Kli\u0161\u00edk te\u017eko prepri\u010dati v snemanje? Kako hitro sta se navadila ignorirati kamero, ki je bila kar naenkrat prisotna v njunih \u017eivljenjih?<\/p>\n

Vse je bilo odvisno od prijateljstva \u2013 nujno je bilo, da se med nami splete ta vez. Od tega je bilo odvisno vse, tudi to, koliko se sme kamera pribli\u017eati dogajanju. Takoj na za\u010detku smo se dogovorili, da imata absolutno pravico veta: \u010de \u017eeli kateri koli od njiju snemanje kon\u010dati, bo konec s filmom. Ampak \u017ee nekje po prvi tretjini snemanja smo bili tako dobri prijatelji, da sem vedel, da se niti slu\u010dajno ne bosta sklicevala na pravico veta. Snemanje je preraslo v na\u0161 skupni umetni\u0161ki akt, vsi trije smo se v enaki meri trudili narediti najlep\u0161i projektfilm, kar zmoremo. <\/p>\n

Ste imeli na terenu kar najmanj\u0161o ekipo, ste bili sam svoj direktor fotografije in osvetljevalec? Kaj pa v prizorih, kjer se brata zve\u010der sama zapijata \u2013 ste morda kdaj samo pri\u017egali kamero in ju pustili sama? <\/p>\n

Zame je bilo pomembno pokazati, da je svoboda lahko tudi popolno raz(o)\u010daranje. Ljudje, ki imajo otroke, razumejo, kako pomembno je za mal\u010dke, da imajo v \u017eivljenju red in stabilnost, na ta na\u010din vejo, kaj lahko pri\u010dakujejo in da je vse v redu. Morda je to del na\u0161e biti, morda smo se ljudje kot vrsta razvili tako, da potrebujemo dolo\u010deno strukturo.<\/p>\n

Miro Remo<\/p>\n

Za kamero je ves \u010das nekdo stal: nikoli se ni zgodilo, da bi jo pustil te\u010di in \u0161el stran. Oziroma tudi \u010de smo kdaj tako ravnali, teh posnetkov na koncu nisem uporabil v filmu, ker se je videlo, da ne funkcionirajo na enak na\u010din. Pribli\u017eno polovico filma smo posneli v tej intimni postavitvi: samo jaz s kamero, ob meni pa snemalec zvoka, ki je na koncu postal tudi avtor filmske glasbe. Posnel je specifi\u010dne ruralne zvoke in jih vpletel v film. V ta na\u010din dela smo bili tudi deloma prisiljeni zaradi situacije, ker nam je po\u010dasi zmanjkovalo denarja. (Smeh.) Pri tem filmu je bistveno, da je sam proces dela oblikoval njegovo kon\u010dno podobo.<\/p>\n

Drugo polovico filma je posnel sijajni slova\u0161ki direktor fotografije, Du\u0161an Husar; v resnici sem sku\u0161al samo slediti njegovim parametrom tega, s kak\u0161nimi objektivi in svetlobo snemamo. Nikjer v filmu sicer nismo uporabljali dodatne osvetlitve, v celoti je posnet z naravno svetlobo. Ker smo tam pre\u017eiveli toliko \u010dasa, smo preprosto lahko po\u010dakali na idealne pogoje svetlobe. Na sre\u010do so se nam nekajkrat zgodili \u010dude\u017eni trenutki \u2013 in iz teh trenutkov magije je film tudi narejen.<\/p>\n

Koliko \u010dasa ste torej pre\u017eiveli z bratoma Kli\u0161ek v \u0160umavi?<\/p>\n

Snemali smo dva ali tri dneve na mesec v obdobju petih let. Na koncu je to pomenilo okrog \u0161estdeset snemalnih dni.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Miru
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMiru Remu je glavno nagrado lanskega festivala v Karlovih Varrih izro\u010dil prejemnik \u010dastnega priznanja za \u017eivljenjsko delo, Stellan Skarsg\u00e5rd. Foto: KVIFF<\/p>\n

Film ne razkriva predzgodbe tega, zakaj in kdaj sta brata, ki sta bila \u0161e v \u010dasu \u017eametne revolucije politi\u010dna aktivista, izbrala pu\u0161\u010davni\u0161ko \u017eivljenje. Vidimo pa, da od civilizacije (in novic) le nista popolnoma odrezana, saj denimo podpirata napadeno Ukrajino. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Na
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNa ljubljanskem dokumentaristi\u010dnem festivalu je imel Remov film \u010dastno mesto sklepnega celove\u010derca. Foto: Mediaspeed\/An\u017ee Kr\u017ee<\/p>\n

Pripovedni na\u010din, po katerem bi gledalcem pojasnil, kdo sta protagonista, od kod prihajata, kaj vse se jima je v \u017eivljenju dogajalo, je na nek na\u010din zelo konvencionalen. Najprej sem o njem sicer razmi\u0161ljal, a se ne sklada s tem, kako zelo nekonvencionalna sta Ondra in Franta. Nisem hotel okrniti njune \u010darobnosti v vsakdanjem \u017eivljenju, to je bilo zame nekaj svetega. Odlo\u010dil sem se, da pravzaprav ne snemam filma o njunem \u017eivljenjskem slogu, pa\u010d pa o njunem odnosu. Tiste pi\u010dle informacije, ki jih natrosim, so nekak\u0161en kompromis, da se gledalec ne izgubi popolnoma in da sta protagonista vendarle prikazana kot del dru\u017ebe. Iskal sem na\u010din, kako bi vklju\u010dil \u0161e ve\u010d faktografskih podatkov, ampak potem je za\u010del razpadati cel film.<\/p>\n

V resnici je bila moja avtorska odlo\u010ditev, da sem ju upodobil v popolnoma samotarskem \u017eivljenju, ker sem hotel v ospredje postaviti njun odnos in konflikte, ki se pojavljajo med njima. V resnici sta zelo vpeta v lokalno skupnost in poznata svoje sosede. Pred njuno hi\u0161o se enkrat na leto odvije majhen lokalni festival; vsi ju poznajo. Franta je imel celo internet, ampak e-po\u0161to sta preverjala morda enkrat na mesec.<\/p>\n

Bolj kot konflikt med bratoma in okolico vas je torej zanimal konflikt znotraj tega nenavadnega dvojca. Kdaj ste ugotovili, da sta Franta in Ondra v resnici med seboj zelo razli\u010dni osebnosti?<\/p>\n

\u017de takoj, pri prvem ali drugem obisku, sem ugotovil, s kako razli\u010dnima tipoma imam opravek: Franta je bil navdu\u0161en za snemanje filma, Ondra absolutno ni hotel, da se tega lotimo. Prva polovica mojega re\u017eijskega dela je bilo v resnici razmi\u0161ljanje, kako Ondro pripraviti do sodelovanja, ker mi je bilo jasno, da samo z enim dvoj\u010dkom to ne bo \u0161lo. Ampak ko se je na\u0161e prijateljstvo okrepilo, je bilo tudi Ondri jasno, da naju ne more pustiti na cedilu.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Brata
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tBrata sta na videz skoraj nelo\u010dljiva \u2013 dokler se ne izka\u017ee, da Franti zaradi delovne nesre\u010de pred leti manjka del ene roke. Foto: Filmotor<\/p>\n

V film ste vstavili tudi nekaj zanimivih rekvizitov, na primer ogromno ogledalo, ki ga protagonista prena\u0161ata okrog, in prazen okvir slike, v katerem nato pozirata. So bila to orodja, s katerimi ste jima sku\u0161ali pomagati, da bi se sprostila pred kamero?<\/p>\n

Okvir slike smo na\u0161li na terenu in spomnil me je na slova\u0161ki rek: Pijan si pod Bo\u017ejim obli\u010djem \u2013 to pomeni, da te Bog vidi tudi, ko gre\u0161i\u0161, dela\u0161 napake. To je postal nekak\u0161en moto na\u0161ega po\u010detja: ob\u010dutek smo imeli, da vi\u0161ja sila spremlja, kaj po\u010dnemo. Ko sem jima dal okvir, sem \u0161ele ugotovil, kako rada se igrata in kako dobro to funkcionira za potrebe filma.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ogledalo
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tOgledalo je bilo v filmu “kot duhovnik, h kateremu pride\u0161 na spoved”. Foto: Filmotor<\/p>\n

Tudi veliko zrcalo je bilo nekak\u0161en mehanizem. Njuni prepiri so na trenutke prera\u0161\u010dali v zelo resne konflikte, \u010desar v filmu ne vidimo. Iskal sem na\u010din, kako pomiriti strasti, in tako je v hi\u0161o kot nek nadzemski element pri\u0161lo ogledalo. Bilo je kot duhovnik, h kateremu pride\u0161 na spoved. (Smeh.)<\/p>\n

Ste se kdaj zna\u0161li v kaki eti\u010dni dilemi, kar se ti\u010de potencialnih intervencij? Videli smo, da so se v kombinaciji z alkoholom in prepovedanimi substancami kdaj zgodile tudi nevarne situacije, na primer, ko sta dra\u017eila kravo in lezla nanjo. Se vam je zdelo, da se kot zunanji opazovalec lahko vme\u0161ate? Ali pa gre samo za presojo, kdaj je treba nehati snemati?<\/p>\n

Jasno, da sem ustavil prizore, ko so se mi zdeli nevarni. Na neki to\u010dki je krava Ondro vlekla po travniku in smo ga seveda \u0161li re\u0161evat. Ampak meja tveganja je bila tako pri meni kot pri njima precej visoka. \u017de prvi prizor, v katerem Ondra pijan spleza na drevo, je bil nevaren. Nismo ga snemali med tem, ko je plezal gor. Ko je bil v kro\u0161nji, pa smo to seveda dokumentirali.<\/p>\n

Ves \u010das sku\u0161am upo\u0161tevati mero tveganja, ki sta jo onadva sama pripravljena sprejeti. Ne vem, ali je to zdravo, ker je varnost pri delu seveda bolj pomembna od dela samega. Nikoli jima sicer ne bi naro\u010dil, naj naredita kaj, \u010desar ne bi hotela narediti.<\/p>\n

“\u010carobnost” sveta bratov Kli\u0161\u00edk v filmu prevedete v prijeme magi\u010dnega realizma: v nekem trenutku se izka\u017ee, da je pripovedovalec zgodbe njuna krava. To ni ravno standarden pristop dokumentarizma. <\/p>\n

Na neki to\u010dki sem ugotovil, da je ta krava pa\u010d eden od glavnih likov v filmu, zato je bil ta prijem skoraj samoumeven. Na neki \u017ee zelo pozni to\u010dki monta\u017ee smo od poskusnih gledalcev dobili povratno informacijo, da ljudje te\u017eko sledijo temu, kaj se v filmu dogaja. Mozai\u010dnost zgodbe, kola\u017e magi\u010dnih trenutkov brez neke povezovalne niti jih je begal. Zato sem razmi\u0161ljal, kako vklju\u010diti vsaj nek minimum “razlage”, ampak na izviren na\u010din \u2013 no, tako sem se domislil te krave.<\/p>\n

Tri mesece pred predvideno premiero niso imeli producenti absolutno nobenega zaupanja v film \u2013 svetovali so mi celo, naj ga ne po\u0161iljam v Karlove Vare, \u010de\u0161 da bo to popoln fiasko. “Miro, radi imamo tebe in tvoje filme, radi delamo s tabo, ampak prosim, ne. Raje po\u010dakajmo do naslednjega leta in \u0161e malo delajmo na filmu.” No, pa sem ga vseeno poslal. (Smeh.)<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Re\u017eiser
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tRe\u017eiser z bratoma na svetovni premieri filma, ki je \u017ee nekaj dni pozneje dobila tragi\u010den epilog. Foto: Festival Karlovi Vari<\/p>\n

Kaj bi radi, da ljudje odnesejo od tega filma? Kadar gledamo filme o ljudeh, ki \u017eivijo v idili\u010dnem so\u017eitju z naravo in odmaknjeni od civilizacije, tako analogno eksistenco brez vsakodnevnega stresa praviloma idealiziramo. Da se ti zme\u0161a v divjini pa poka\u017ee, da je tako \u017eivljenje tudi zelo te\u017eko in polno dvomov. <\/p>\n

Svoboda je prelepa, ampak tudi neznosna. Pogosto si predstavljamo, da bi bilo vse druga\u010de in predvsem bolje, \u010de bi v \u017eivljenju ubrali drugo pot. Zame je bilo pomembno pokazati, da je svoboda lahko tudi popolno raz(o)\u010daranje. Ljudje, ki imajo otroke, razumejo, kako pomembno je za mal\u010dke, da imajo v \u017eivljenju red in stabilnost, na ta na\u010din vejo, kaj lahko pri\u010dakujejo in da je vse v redu. Morda je to del na\u0161e biti, morda smo se ljudje kot vrsta razvili tako, da potrebujemo dolo\u010deno strukturo. \u010cloveku se lahko od preve\u010d svobode \u0161e zme\u0161a.<\/p>\n

Sli\u0161ala sem, da ste se po snemanju tega in \u0161e enega filma pristali 50 tiso\u010d evrov v dolgovih. Kako se to zgodi? Je dokumentarizem na \u010ce\u0161kem tako slabo financiran? Ali pa se je projekt tako zelo razrasel onkraj predvidenih meja?<\/p>\n

Od kod imate pa to informacijo? Dobro ste obve\u0161\u010deni, res je. (Smeh.) Zdaj sem si \u017ee malo opomogel, zmagali smo na nekaj festivalih \u2013 zdaj dolg \u0161teje le \u0161e 20 tiso\u010dakov. Ne vem, kako sem pristal na tej to\u010dki: morda res za stvari potrebujem dalj \u010dasa, kot si mislim, da ga bom potreboval. Morda pa potrebujem pritisk, da dokon\u010dam, kar sem si zadal. Ali pa sem se na de\u017eeli po\u010dutil tako dobro, da bi lahko tam kar ostal v nedogled \u2026<\/p>\n

Ker je na uspehu treba hitro graditi, imam zdaj v delu \u017ee nov projekt. Zanima me ideja “smeti\u0161\u010da zgodovine”, ampak skozi prizmo ljudi, ki se dobesedno ukvarjajo s smetmi \u2013 spremljal bom torej smetarje. Pa \u0161e nekaj drugih idej imam, ki mi zdajle ne padejo na pamet. Skratka, pomanjkanje idej ni moja te\u017eava.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t63 FICX | Tr\u00e1iler | Better Go Mad in the Wild<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u017dirija v Karlovih Varih je o Removem filmu zapisala, da prikli\u010de enak ob\u010dutek kot “po\u017eirek sve\u017eega, lesnatega zraka,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":33317,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[12834,12835,12832,12837,891,114,6571,12833,12836,62,37,58,60,38,115],"class_list":["post-33316","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-better-go-mad-in-the-wild","tag-ceski-film","tag-da-se-ti-zmesa-v-divjini","tag-divjina","tag-dokumentarni-film","tag-entertainment","tag-festival-dokumentarnega-filma","tag-miro-remo","tag-ondrej-in-franta-klisek","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116272964859020025","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/33316","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=33316"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/33316\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/33317"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=33316"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=33316"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=33316"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}