![\"Gibanju](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Wide-LUKA5387-400.webp.webp\")
<\/p>\n
Volitve 2026<\/p>\n
Gibanju Svoboda mandat ve\u010d od SDS, Golob: \u010cakajo nas trda pogajanja<\/p>\n
<\/a><\/p>\n
1. Gibanje Svoboda<\/p>\n
Stranka Gibanje Svoboda je kot projekt okoli Roberta Goloba v slovenski politi\u010dni prostor vstopila v za\u010detku leta 2022 kot odziv na \u00bbavtoritarne in represivne prijeme\u00ab takratne Jan\u0161eve vlade. Nastala je s preoblikovanjem Stranke zelenih dejanj (Z.DEJ), ki jo je ustanovil Jure Leben. Na parlamentarnih volitvah je na krilih protijan\u0161evske mobilizacije dosegla zgodovinsko najbolj\u0161i volilni rezultat in z 41 poslanci postala najve\u010dja parlamentarna stranka doslej. Z oblikovanjem koalicije s SD in Levico je postala tudi najve\u010dja stranka aktualne vlade ter prevzela osrednjo vlogo v levosredinskem politi\u010dnem prostoru, \u010deprav z omejeno ideolo\u0161ko profilacijo. Svoboda je ob ustanovitvi pomenila alternativo, po \u0161tirih letih pa ji je, za razliko od nekaterih preteklih \u00bbnovih obrazov\u00ab, kljub nemalo politi\u010dnim pretresom in te\u017eavam pri uresni\u010devanju reform uspelo ostati med vodilnimi politi\u010dnimi silami. Deklarira se kot liberalna in proevropska stranka, njene \u0161tiri klju\u010dne programske usmeritve pa so mo\u010dna socialna dr\u017eava, dru\u017eba znanja, spodbujanje gospodarske uspe\u0161nosti in vlaganje v razvoj ter krepitev odpornosti, varnosti in obrambe.<\/p>\n
2. Slovenska demokratska stranka (SDS)<\/p>\n
Slovenska demokratska stranka (SDS) ostaja osrednja sila na desni strani politi\u010dnega prostora in hkrati ena najbolj polarizirajo\u010dih. Ima dobro vzpostavljeno kadrovsko strukturo, terensko mre\u017eo in mo\u010dno mobilizacijsko sposobnost, ki temelji na stabilni in disciplinirani volilni bazi, ter izrazito centralizirano vodenje na \u010delu z Janezom Jan\u0161o, ki stranko kot glavna figura desnice vodi \u017ee ve\u010d kot 30 let. Kot naslednica Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS) ima korenine v \u010dasu demokratizacije Slovenije, kar je \u0161e danes pomemben del njene identitete, toda kritiki ji o\u010ditajo pribli\u017eevanju nekaterim iliberalnim politi\u010dnim praksam. SDS je doslej trikrat vodila vlado, celoten mandat v obdobju 2004 do 2008, nato pa \u0161e v \u010dasu gospodarske krize (2012\u20132013) in covida (2020\u20132022).<\/p>\n
![\"Volilci](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Orig-IMG_4511-1000.webp.webp\")
<\/p>\n
Na desnosredinskem politi\u010dnem prostoru se je pred leto\u0161njimi volitvami oblikovala povezava treh politi\u010dnih strank: skupaj v akcijo so \u0161li Nova Slovenija, Slovenska ljudska stranka in Fokus Marka Lotri\u010da. Foto: Jaka Gasar<\/p>\n
Pred tokratnimi volitvami je bila klju\u010dna akterka desnega pola in najmo\u010dnej\u0161a izzivalka dosedanje vladajo\u010de koalicije. Kampanjo je gradila na kritiki aktualne vlade, poudarkih o neu\u010dinkovitosti reform ter obljubah \u00bbpopravljanja katastrofalnega stanja v zdravstvu, dav\u010dni politiki, odnosu do demografije, sistemski korupciji, ilegalnih migracijah in varnosti\u00ab.<\/p>\n
3. Nova Slovenija (NSi), Slovenska ljudska stranka (SLS), Fokus<\/p>\n
Na desnosredinskem politi\u010dnem prostoru se je pred leto\u0161njimi volitvami oblikovala povezava treh politi\u010dnih strank: Nove Slovenije (NSi), Slovenske ljudske stranke (SLS) in Fokusa Marka Lotri\u010da, s ciljem prepre\u010ditve drobitve glasov in oblikovanja razvojne desnosredinske vlade, \u00bbki bi obrnila smer, ustavila \u0161kodljivo politiko vlade Roberta Goloba in zagotovila druga\u010dno, bolj\u0161o Slovenijo\u00ab. NSi je desnosredinska kr\u0161\u010danskodemokratska stranka, ki je nastala ob razcepu stranke SLS+SKD leta 2000. Doslej je sodelovala v treh desnosredinskih vladah pod vodstvom Janeza Jan\u0161e. Je identitetno med bolj profiliranimi tradicionalnimi strankami z razmeroma konsistentnim programskim okvirjem. Pod vodstvom Jerneja Vrtovca, ki je vodenje stranke od Mateja Tonina prevzel lani, je ponovno odprla vrata za sodelovanje s SDS. SLS kljub svoji dolgi politi\u010dni zgodovini od leta 2014 ni bila ve\u010d parlamentarna stranka, ostala pa je mo\u010dna na podro\u010dju lokalne politike in je vodilna po \u0161tevilu \u017eupanov, medtem ko je Fokus novej\u0161a politi\u010dna iniciativa, nastala pod okriljem podjetnika in aktualnega predsednika dr\u017eavnega sveta Marka Lotri\u010da, ki \u017eeli nagovoriti predvsem podjetni\u0161ki del volilnega telesa. Troj\u010dek je sku\u0161al zdru\u017eiti del desnosredinskega prostora in volilcem ponuditi alternativo tako glede SDS kot glede levosredinskih strank. Pred volitvami so se zavzeli za \u00bbrazumne davke, u\u010dinkovito zdravstvo, ve\u010djo varnost in dostopna stanovanja\u00ab.<\/p>\n
4. Socialni demokrati (SD)<\/p>\n
Socialni demokrati (SD) so pred volitvami nastopili kot izku\u0161ena stranka, ki zagovarja ravnote\u017eje med socialno dr\u017eavo in gospodarskim razvojem ter sku\u0161a ponovno utrditi polo\u017eaj na levi sredini. Kot ena najstarej\u0161ih strank so nastali na zdru\u017eitvenem kongresu levih, socialdemokratskih in socialisti\u010dnih strank leta 1993, leta 2005 se je stranka iz Zdru\u017eene liste socialnih demokratov preimenovala v Socialne demokrate. Kot koalicijski partnerji so sodelovali v ve\u010d levosredinskih vladah, leta 2008, ko so pod vodstvom Boruta Pahorja zmagali na volitvah, pa so vlado tudi vodili. To je bil vrhunec stranke, ki se v zadnjem desetletju soo\u010da s padcem podpore in izgubo dela tradicionalnega volilnega telesa. Kljub temu ostajajo ena klju\u010dnih \u00bbsistemskih\u00ab strank z razvejeno mre\u017eo kadrov in trdno prisotnostjo na vseh ravneh politike. V zadnjem mandatu, ko je bila stranka del koalicije Roberta Goloba, so jo pretresle nekatere notranje razprtije, dolgovi in odmevnej\u0161e afere. To je pripeljalo tudi do spremembe v vrhu stranke, katere vodenje je z namenom konsolidacije leta 2024 prevzel Matja\u017e Han. Pred volitvami so program podkrepili s sloganom \u00bbDogovor\u00ab, ki simbolizira pripravljenost na dialog, konsenz in sodelovanje.<\/p>\n
5. Levica in Vesna<\/p>\n
Levica, ki jo kot sokoordinatorja vodita Luka Mesec in Asta Vre\u010dko, je leva politi\u010dna stranka, katere cilj je \u00bbdru\u017ebena preobrazba v demokrati\u010dni in ekolo\u0161ki socializem\u00ab. Nastala je leta 2017 z zdru\u017eitvijo levih gibanj, pred tem \u010dlanov Zdru\u017eene Levice. Pod imenom Levica je nastopila na dr\u017eavnozborskih volitvah 2018, po volitvah leta 2022 pa je prvi\u010d postala del vladajo\u010de koalicije in prevzela tri resorje, ki so bili med drugim zadol\u017eeni za pomembne reforme na podro\u010dju socialne politike, delavskih pravic in stanovanjske problematike. Prav nekateri dose\u017eki na teh podro\u010djih so bili njen glavni predvolilni adut, na drugi strani pa se je otepala tudi kritik, da je politiko celotne vlade ideolo\u0161ko preve\u010d premaknila v levo. Da bi prepre\u010dila drobljenje glasov in si zagotovila mesto tudi v bodo\u010di sestavi parlamenta, se je pred volitvami povezala s programsko sorodno Vesno, zeleno stranko, ki v ospredje postavlja okolje, trajnostni razvoj in podnebne politike. V \u0161ir\u0161i javnosti je Vesna, ustanovljena leta 2022, postala prepoznavnej\u0161a po uspehu na evropskih volitvah leta 2024, ko je dobila evropskega poslanca \u2013 Vladimirja Prebili\u010da, s katerim so se kasneje poti raz\u0161le. V skupnem predvolilnem manifestu so v Levici in Vesni izpostavili prizadevanja za socialno pravi\u010dnost in zeleno prihodnost ter skupen boj za demokracijo in svobodo kot odgovor na gro\u017enje skrajne desnice.<\/p>\n
6. Demokrati An\u017eeta Logarja<\/p>\n
Demokrati An\u017eeta Logarja so nova politi\u010dna stranka na slovenskem politi\u010dnem prizori\u0161\u010du, ki jo je dobro leto pred volitvami kot projekt politi\u010dne \u0161irine oblikoval An\u017ee Logar, dolgoletni \u010dlan in nekdanji vidni predstavnik Slovenske demokratske stranka. Njen temelj je bilo dru\u0161tvo Platforma sodelovanja. Po Logarjevem izstopu iz SDS je sledila ustanovitev nove stranke Demokrati. Lani poleti so k njej pripojili stranko Konkretno, v za\u010detku leto\u0161njega leta pa je stranka dobila dopolnjeno ime Demokrati An\u017eeta Logarja, s katerim se je podala na dr\u017eavnozborske volitve. S sloganom \u00bbObstaja izbira\u00ab so se Demokrati \u017eeleli pozicionirati kot alternativa polariziranemu politi\u010dnemu prostoru, ob \u010demer so poudarjali, da v slovenski politiki ne obstaja zgolj izbira med dvema blokoma (SDS in Gibanjem Svoboda oziroma desnim in levim), temve\u010d tudi tretja, zmernej\u0161a, povezovalna pot, ki presega ideolo\u0161ka razdvajanja. \u010ceprav so se soo\u010dali z o\u010ditki, da so satelit Jan\u0161eve SDS, je Logar izpostavil, da Demokrati ne podpirajo ne nadaljevanja mandata Roberta Goloba ne oblikovanja vlade pod vodstvom Janeza Jan\u0161e, pa\u010d pa si \u017eelijo politiko sodelovanja, ki bi presegla obstoje\u010de delitve.<\/p>\n
7. Resni.ca<\/p>\n
Resni.ca je zunajparlamentarna stranka, ki je nastala konec leta 2020 iz dr\u017eavljanskega gibanja kot odgovor na \u00bbpolitiko korupcije, klientelizma, kleptokratskega globalizma in kot odgovor na izredno slabo upravljanje dr\u017eave\u00ab. V \u0161ir\u0161i javnosti je postala znana med protesti proti epidemiolo\u0161kim ukrepom v \u010dasu pandemije covida. Nasprotovanje obveznemu cepljenju je izpostavljeno tudi v njenem predvolilnem programu. V politi\u010dnem prostoru se predstavlja kot protisistemska in populisti\u010dna alternativa tradicionalnim strankam, ki volilce nagovarja s poenostavljanjem in ponujanjem domnevno preprostih re\u0161itev za kompleksne dru\u017ebene probleme, kar je najbolj razvidno iz retorike predsednika Zorana Stevanovi\u0107a. Poudarjajo neposredno demokracijo in kritiko politi\u010dnih elit ter nedelujo\u010dih institucij. V sredi\u0161\u010du njenega programa so antikorupcija, suverenizem in nizki davki. \u200bJavnomnenjske ankete so ji tokrat pokazale realne mo\u017enosti za preboj v parlament, kar je mogo\u010de deloma povezati tudi z digitalno mobilizacijo, saj je bila mo\u010dno prisotna na dru\u017ebenih omre\u017ejih, deloma pa z razpolo\u017eenjem dela volilcev, razo\u010daranih nad etabliranimi strankami. V povolilno sestavljanje koalicije vstopajo kot potencialni jezi\u010dek na tehtnici.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Dr\u017eavni zbor bodo v naslednjem mandatu sestavljali poslanke in poslanci, izvoljeni na listah Gibanja Svoboda, SDS, NSi+SLS+Fokus, SD,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":34028,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[1941,1153,53,9253,1160,5671,10707,59,61,2225,54,62,37,58,60,38,9252,3955],"class_list":{"0":"post-34027","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-demokrati","9":"tag-drzavni-zbor","10":"tag-gibanje-svoboda","11":"tag-levica-in-vesna","12":"tag-nsi","13":"tag-parlamentarne-volitve-2026","14":"tag-parlamentarni-prag","15":"tag-republic-of-slovenia","16":"tag-republika-slovenija","17":"tag-sd","18":"tag-sds","19":"tag-si","20":"tag-slovene","21":"tag-slovenia","22":"tag-slovenija","23":"tag-slovenscina","24":"tag-sls-in-fokus","25":"tag-stranke"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116277168221322243","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/34027","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=34027"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/34027\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/34028"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=34027"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=34027"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=34027"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}