March 22, 2026<\/a><\/p>\nVolilna matematika je zapletena. \u010ce stranka ali lista zbere ve\u010d kot \u0161tiri odstotke oddanih glasov, vstopi v parlament in dobi najmanj \u0161tiri poslance. V tem primeru je mogo\u010de, da bo va\u0161 kandidat izvoljen za poslanca, ni pa zelo verjetno.<\/p>\n
Pri delitvi mandatov se najprej pogleda vsako od osmih volilnih enot. \u0160tevilo oddanih glasov se deli z 12 (z 12 zato, ker se v volilni enoti voli 11 poslancev, z ena ve\u010d pa, da se na ta na\u010din razdeli ve\u010d mandatov). Rezultat je meja za poslanski mandat, ki se ji bolj u\u010deno po angle\u0161kem matematiku re\u010de Droopov koli\u010dnik.<\/p>\n
![\"parlamentarne](\"\/media\/img\/c3\/bc\/f9829e8c65c38932084c.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Sa\u0161a Despot<\/p>\n
Poglejmo primer z volitev leta 2022. V volilni enoti Ptuj je bilo veljavnih 136.074 glasov, kar pomeni, da je bilo za mandat potrebnih 11.340 glasov. To \u0161tevilo glasov sta presegli le Svoboda in SDS, na podlagi Droopovega koli\u010dnika je vsaka od teh dveh strank dobila tri poslanske mandate. Od enajstih mandatov iz te volilne enote je bilo na podlagi Droopovega koli\u010dnika razdeljenih \u0161est mandatov, koliko se jih na tak na\u010din razdeli, pa je odvisno od razpr\u0161enosti glasov. \u010ce bi vse glasove dobila ena stranka, bi dobila vseh 11 mandatov.<\/p>\n
V Sloveniji imamo 8 volilnih enot, vsaka pa 11 okrajev, saj se voli 88 poslancev (dva poslanca narodnostnih skupnosti se volita posebej po ve\u010dinskem volilnem sistemu), a ni v vsakem okraju izvoljen en poslanec.<\/p>\n
![\"parlamentarne](\"\/media\/img\/a3\/1a\/a579b4d67341e0e48fb8.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Sa\u0161a Despot<\/p>\n
Ni izvoljen tisti, ki dobi najve\u010d glasov, ampak …<\/p>\n
\u010ce stranka, ki ste jo volili, dobi\u00a0mandat v va\u0161i volilni enoti, je\u00a0lahko za poslanca izvoljen va\u0161 kandidat. A\u00a0to ni odvisno od tega, koliko glasov prejme, ampak od tega, kak\u0161en dele\u017e glasov je dobil\u00a0v va\u0161em volilnem okraju in kolik\u0161en dele\u017e so dobili kandidati te stranke v drugih desetih okrajih va\u0161e volilne enote.<\/p>\n
\u010ce stranka dobi mandat, v parlament pridejo tisti kandidati stranke, ki so v volilni enoti zbrali najvi\u0161ji dele\u017e glasov, na primer nekdo, ki je prejel 500 glasov, kar je bilo 43 odstotkov vseh glasov, in ne nekdo, ki jih je zbral 5000, a je bilo to 39 odstotkov vseh oddanih glasov v okraju.<\/p>\n
Na volitvah leta 2022 okraji \u010crnomelj, Idrija, Ilirska Bistrica, Moste Polje 1, \u0160i\u0161ka 4, Maribor 1, Ormo\u017e, Radovljica 1, Velenje 1 in Vrhnika niso dobili poslanca, v vsakem od okrajev \u0160kofja Loka 1 in 2 pa sta bila na primer izvoljena po dva poslanca. Da bi bil izvoljen va\u0161 kandidat, bi morala stranka, za katero kandidira, v tej volilni enoti dobiti mandat, hkrati pa bi moral biti va\u0161 kandidati med tistimi, ki so dobili najvi\u0161ji dele\u017e glasov.<\/p>\n
Tako se razdelijo \u0161e drugi mandati<\/p>\n
Preostanek, navadno pribli\u017eno tretjina mandatov, se razdeli na ravni celotne dr\u017eave po tako imenovanem d\u2019Hondtovem sistemu. \u0160tevilo glasov, ki so jih stranke dobile v celotni dr\u017eavi, se deli najprej z ena, nato z dva, tri, \u0161tiri in tako naprej do 88, nato pa se rezultate tega deljenja razvrsti po velikosti.<\/p>\n
Najve\u010djih 88 koli\u010dnikov, ki jih dose\u017eejo stranke, pomeni poslanske mandate, se pa strankam od\u0161tejejo mandati, ki so jih po posameznih volilnih enotah \u017ee dobile z Droopovim koli\u010dnikom.<\/p>\n
![\"parlamentarne](\"\/media\/img\/88\/a6\/51041cd350733a83420d.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Sa\u0161a Despot<\/p>\n
\u010ce stranka, za katero ste volili, po d\u2019Hondtovem sistemu dobi \u0161e dodatne mandate, bo va\u0161 kandidat postal poslanec? Odgovor je tokrat \u0161e malce bolj zapleten, kot je bil prej. Zakon pravi, da mandat dobi liste, v tisti volilni enoti, ki imajo po dodelitvi mandatov po Droopovem koli\u010dniku najve\u010dji ostanek glasov.<\/p>\n
Poglejmo znova enoto Ptuj, kjer je bilo leta 2022 po Droopovem koli\u010dniku za mandat potrebnih 11.340 glasov. \u010ce bi stranka dobila 11 tiso\u010d glasov, bi imela ostanek 0,97, \u010de bi dobila 15 tiso\u010d glasov pa bi po Droopovem koli\u010dniku dobila mandat, ostanek pa bi bil 0,32.<\/p>\n
Na volitvah leta 2022\u00a0je imel v enoti Ptuj SD ostanek 0,88, NSi 0,77, Svoboda 0,61, SDS 0,48 in Levica 0,37, a je treba pri dodelitvi mandatov pogledati ostanke, ki so jih stranke imele po vseh volilnih enotah. \u010ce je v volilni enoti \u017ee razdeljenih vseh 11 mandatov, se mandat dodeli listi v volilni enoti, v kateri ima lista naslednji najve\u010dji ostanek glasov v razmerju do koli\u010dnika v volilni enoti. Ko stranka v volilni enoti enkrat dobi mandat, pa spet velja, da je za poslanca izvoljen tisti z najvi\u0161jim odstotkom glasov in ne tisti z najve\u010d glasovi.<\/p>\n
V ptujski volilni enoti sta na podlagi Droopovega koli\u010dnika Svoboda in SDS dobili po tri mandate, nato pa je po d\u2019Hondtovem sistemu Svoboda dobila \u0161e dva, SDS \u0161e enega, po en mandat pa sta dobili \u0161e NSi in SD.<\/p>\n
![\"parlamentarne](\"\/media\/img\/20\/98\/407ae2c381a2cdf59024.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Sa\u0161a Despot<\/p>\n
Ali bo va\u0161 kandidat izvoljen?<\/p>\n
Najbolj verjetno da, \u010de bo stranka, za katero kandidira, v njegovi volilni enoti dobila mandat in bo imel najvi\u0161ji dele\u017e glasov med vsemi kandidati te stranke v va\u0161i volilni enoti. Sicer pa, kdo ve.<\/p>\n
V nadaljevanju objavljamo \u0161e \u010dlene zakona o volitvah v dr\u017eavni zbor, ki govorijo o delitvi mandatov.<\/p>\n
Zakon o volitvah v dr\u017eavni zbor (ZVDZ) <\/p>\n
90. \u010dlen <\/p>\n
\u0160tevilo mandatov, ki jih dobi posamezna lista, se ugotovi s koli\u010dnikom, ki se izra\u010duna tako, da se skupno \u0161tevilo glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s \u0161tevilom poslancev, ki se volijo v volilni enoti, pove\u010danim za ena, kar se zaokro\u017ei na celo \u0161tevilo navzgor. S tem koli\u010dnikom se deli \u0161tevilo glasov za listo. Listi pripada toliko mandatov, kolikokrat je koli\u010dnik vsebovan v \u0161tevilu glasov za listo. <\/p>\n
Ne glede na dolo\u010dbo prej\u0161njega odstavka, lista, ki ne izpolnjuje pogoja iz tretjega odstavka 92. \u010dlena tega zakona, mandata ne pridobi. <\/p>\n
91. \u010dlen <\/p>\n
Z liste kandidatov je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista. <\/p>\n
Z liste kandidatov so izvoljeni kandidati po vrstnem redu dobljenega dele\u017ea glasov v skupnem \u0161tevilu glasov v volilnem okraju oziroma v skupnem \u0161tevilu glasov v dveh volilnih okrajih. <\/p>\n
\u010ce sta dva kandidata dobila enak dele\u017e glasov, o izvolitvi med njima odlo\u010da \u017ereb. .<\/p>\n
92. \u010dlen <\/p>\n
Mandati, ki niso bili razdeljeni v volilnih enotah, se razdelijo na ravni dr\u017eave tako, da se listam oziroma istoimenskim listam dodeli toliko mandatov, kolikor zna\u0161a razlika med \u0161tevilom mandatov, ki bi jim pripadli na podlagi se\u0161tevkov glasov na ravni dr\u017eave, in \u0161tevilom mandatov, ki so jih dobile v volilnih enotah. <\/p>\n
Za razdelitev teh mandatov se najprej ugotovi, koliko od vseh 88 mandatov bi pripadlo listam oziroma istoimenskim listam sorazmerno \u0161tevilu glasov, ki so jih dobile v vseh volilnih enotah. To se ugotovi na podlagi zaporedja najvi\u0161jih koli\u010dnikov, ki se izra\u010dunajo tako, da se se\u0161tevki glasov, ki so jih dobile liste oziroma istoimenske liste v vseh volilnih enotah, delijo z vsemi \u0161tevili od 1 do 88 (d’Hondtov sistem). <\/p>\n
Tiste liste oziroma istoimenske liste, ki na obmo\u010dju dr\u017eave niso dobile najmanj 4% od skupnega \u0161tevila glasov, se pri delitvi mandatov ne upo\u0161tevajo. <\/p>\n
Mandati iz prvega odstavka tega \u010dlena se dodelijo listam oziroma istoimenskim listam po vrstnem redu najvi\u0161jih koli\u010dnikov iz prej\u0161njega odstavka, pri \u010demer se vi\u0161ji koli\u010dniki \u0161tejejo kot mandati, ki jih je lista oziroma istoimenska lista prejela na podlagi 90. \u010dlena tega zakona. <\/p>\n
\u010ce bi kateri od list oziroma istoimenskih list pri delitvi mandatov v skladu s prvim odstavkom tega \u010dlena pripadlo manj mandatov, kakor jih je dobila pri delitvi na ravni volilne enote, se pri ugotavljanju, koliko mandatov bi pripadlo listam oziroma istoimenskim listam na podlagi se\u0161tevkov glasov na ravni dr\u017eave, upo\u0161teva zmanj\u0161ano skupno \u0161tevilo mandatov, ki jih je treba \u0161e razdeliti na ravni dr\u017eave. <\/p>\n
93. \u010dlen <\/p>\n
Mandati, ki jih dobijo istoimenske liste pri delitvi na dr\u017eavni ravni, se dodelijo listam v volilnih enotah, ki imajo najve\u010dje ostanke glasov v razmerju do koli\u010dnika v volilni enoti iz 90. \u010dlena tega zakona. \u010ce so v volilni enoti \u017ee razdeljeni vsi mandati, se mandat dodeli listi v volilni enoti, v kateri ima lista naslednji najve\u010dji ostanek glasov v razmerju do koli\u010dnika v volilni enoti. Z liste kandidatov so izvoljeni kandidati v skladu z 91. \u010dlenom.<\/p>\n
dezurni@styria-media.si<\/a>
\u00a0<\/p>\n