Pred 33 leti je Intel za vselej spremenil svet osebnih ra\u010dunalnikov. Z izidom prvega procesorja znamke Pentium se je za\u010dela nova doba zmogljivosti, ki je v na\u0161e domove prinesla arhitekturo pete generacije in postavila temelje za digitalno revolucijo, ki ji botrujemo \u0161e danes.<\/p>\n
Podjetje Intel je 22. marca leta 1993 svetu predstavilo svojo peto generacijo x86 \u010dipov, bolj znano pod imenom Pentium. Gre za mejnik, ki je nasledil dru\u017eino procesorjev 486 in s seboj prinesel revolucionarno \u201csuperskalarno\u201d arhitekturo. Ta je procesorju prvi\u010d omogo\u010dila, da v enem samem urinem ciklu izvede ve\u010d ukazov hkrati, kar je pomenilo ogromen skok v u\u010dinkovitosti v primerjavi s predhodniki.<\/p>\n
Prvotni procesor, izdelani v 800-nanometrski tehnologiji, so vsebovali neverjetnih 3,1 milijona tranzistorjev. Za primerjavo: dimenzije samega jedra so zna\u0161ale pribli\u017eno 1,67 cm x 1,76 cm. \u010ceprav so se za\u010detni modeli pona\u0161ali s takti 60 MHz in 66 MHz, kar se danes sli\u0161i skromno, so v tistem \u010dasu predstavljali vrhunec tehnolo\u0161kega dose\u017eka. Razvoj se je za\u010del \u017ee junija 1989, ekipa pa je v \u010dip vgradila napredne re\u0161itve, kot so predvidevanje vej (branch prediction), 64-bitno zunanje podatkovno vodilo in lo\u010den predpomnilnik za ukaze in podatke.<\/p>\n
Vendar pot do slave ni bila brez te\u017eav. Pentium je ostal zapisan v zgodovini tudi zaradi napake FDIV v enoti za operacije s plavajo\u010do vejico, ki je bila odkrita leta 1994. Ta spodrsljaj je Intel stal pribli\u017eno prera\u010dunanih 446 milijonov evrov, ko so morali prvi\u010d v zgodovini mno\u017ei\u010dno odpoklicati procesorje.<\/p>\n
Kljub temu za\u010detnemu made\u017eu je znamka Pentium pre\u017eivela desetletja in postala sinonim za osebno ra\u010dunalni\u0161tvo, preden se je kasneje umaknila seriji Core. Danes se ga spominjamo kot procesorja, ki je RISC in CISC tehnologije zdru\u017eil v paketu, dostopnem vsakemu uporabniku.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pred 33 leti je Intel za vselej spremenil svet osebnih ra\u010dunalnikov. Z izidom prvega procesorja znamke Pentium se…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":34532,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[3908,62,37,58,60,38,89,90],"class_list":{"0":"post-34531","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-tehnologija","8":"tag-intel-procesorji","9":"tag-si","10":"tag-slovene","11":"tag-slovenia","12":"tag-slovenija","13":"tag-slovenscina","14":"tag-technology","15":"tag-tehnologija"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116279386094388215","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/34531","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=34531"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/34531\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/34532"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=34531"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=34531"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=34531"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}