Januarski podatki Eurostata na prvi pogled ne prina\u0161ajo drame, ker ostaja deficit evrskega obmo\u010dja zmeren. A klju\u010dni premik se skriva drugje, saj se je prese\u017eek Evropske unije v trgovini z ZDA v enem letu prepolovil.<\/p>\n
Iz 18,1 milijarde evrov je padel na 9,2 milijarde. Ob tem je izvoz EU v ZDA zdrsnil za 27,8 odstotka, na 34,8 milijarde evrov. To ni obi\u010dajno nihanje, saj to razkriva, kako ob\u010dutljiv je evropski izvozni model, ko izgubi najpomembnej\u0161i trg.<\/p>\n
Padec ima dva razloga. Prvi so nove ameri\u0161ke carine, ki so v povpre\u010dju dosegle 20 odstotkov in neposredno prizadele evropske izvoznike, drugi je manj o\u010diten, a enako pomemben. V za\u010detku leta 2025 so podjetja mno\u017ei\u010dno pospe\u0161ila izvoz v ZDA, da bi se izognila prihodnjim carinam. Ta val prehitevanja je za\u010dasno napihnil trgovinske tokove, ko se je iztekel, pa je ostala realna slika povpra\u0161evanja in ta je bistveno \u0161ibkej\u0161a.<\/p>\n
Zlom prese\u017eka v klju\u010dnih panogah<\/p>\n
Najmo\u010dnej\u0161i signal prihaja iz strukture izvoza. Dve panogi, ki sta desetletja nosili evropsko konkuren\u010dnost, sta v enem letu izgubili ve\u010dino prese\u017eka. Pri strojih in vozilih je prese\u017eek padel z 8,4 na 1,7 milijarde evrov. Pri kemikalijah s 23 na 15,4 milijarde evrov.<\/p>\n
To nista obrobna sektorja. Gre namre\u010d za jedro evropske industrije, ki temelji na visoki dodani vrednosti, tehnolo\u0161kem znanju in izvozni usmerjenosti. Oba sektorja sta hkrati neposredno izpostavljena ameri\u0161kim ukrepom, od carin na jeklo do dodatnih dajatev na farmacevtske izdelke. \u010ce se tak trend nadaljuje, ne gre ve\u010d za cikli\u010dno upo\u010dasnitev, temve\u010d za izgubo konkuren\u010dne prednosti.<\/p>\n
Evropa izgublja Zahod, odvisnost od Vzhoda pa raste<\/p>\n
Medtem ko izvoz v ZDA pada, se razmerje z Azijo tudi ne izbolj\u0161uje. Deficit EU s Kitajsko se je januarja pove\u010dal na 32,5 milijarde evrov. Kitajski izvoz v Evropo je edini med velikimi partnerji, ki \u0161e raste. \u010ceprav le za odstotek, to potrjuje, da politi\u010dni cilj zmanj\u0161evanja odvisnosti za zdaj ne spreminja realnih tokov.<\/p>\n
\u0160e bolj izrazit je podatek o Tajvanu. Uvoz iz te dr\u017eave je posko\u010dil za skoraj 40 odstotkov. Gre predvsem za polprevodnike, ki postajajo klju\u010dna surovina sodobne industrije. Evropska unija sicer vlaga milijarde v lastno proizvodnjo \u010dipov, a trenutni podatki ka\u017eejo, da se kratkoro\u010dna odvisnost od Azije \u0161e pove\u010duje.<\/p>\n
Na prvi pogled je pozitivna zgodba energetika. Energetski deficit se je zmanj\u0161al z 29,3 na 21,5 milijarde evrov.<\/p>\n
To ka\u017ee na stabilizacijo cen in nekoliko ugodnej\u0161e pogoje trgovanja. A ti podatki zajemajo januar, \u0161e pred zaostritvijo razmer na Bli\u017enjem vzhodu. Napetosti, povezane z Iranom, in morebitne motnje v Hormu\u0161ki o\u017eini lahko to sliko hitro obrnejo. Energetski predah je zato verjetno za\u010dasen.<\/p>\n
\u010ce podatke zdru\u017eimo, postane slika jasnej\u0161a. Evropska unija izgublja prese\u017eek z ZDA, ki je dolgo deloval kot stabilizator njenega izvoza. Hkrati ostaja mo\u010dno odvisna od uvoza iz Azije, zlasti na podro\u010dju tehnologije.<\/p>\n
Najbolj zaskrbljujo\u010d pa je padec v sektorjih, ki so bili temelj evropske industrijske mo\u010di. To ni ve\u010d vpra\u0161anje enega slabega meseca. Gre za to, da se trgovinska struktura Evrope spreminja in da model, ki je temeljil na stabilnem izvoznem prese\u017eku, prvi\u010d po dolgem \u010dasu resno poka.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Januarski podatki Eurostata na prvi pogled ne prina\u0161ajo drame, ker ostaja deficit evrskega obmo\u010dja zmeren. A klju\u010dni premik…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":23987,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[25],"tags":[1323,4334,5895,422,13107,911,161,62,37,58,60,38,1322,2821,404],"class_list":{"0":"post-34546","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-koper","8":"tag-carine","9":"tag-energija","10":"tag-eurostat","11":"tag-evropska-unija","12":"tag-izvoz","13":"tag-kitajska","14":"tag-koper","15":"tag-si","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenia","18":"tag-slovenija","19":"tag-slovenscina","20":"tag-trgovina","21":"tag-uvoz","22":"tag-zda"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116279433114813517","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/34546","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=34546"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/34546\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/23987"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=34546"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=34546"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=34546"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}