![\"Psihiater](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/2779915.width-660.format-webp.webp.webp\")
<\/p>\nLeta 1945 sta si nasproti stala nacist Hermann G\u00f6ring in ameri\u0161ki voja\u0161ki psihiater Douglas Kelley. Prvi je \u010dakal na sojenje na n\u00fcrnber\u0161kih procesih, drugi je ugotavljal, kaj ga je gnalo v to, da je zakrivil nezasli\u0161ano zlo. V kino prihaja film N\u00fcrnberg, ki pa ni samo psiholo\u0161ka ali sodna drama, je razmislek o lekciji, ki nam jo je dala zgodovina, in opomin, naj je ne pozabimo, da je ne bomo ponovili.<\/p>\n
Film se sicer za\u010dne novembra 1945, a njegova \u017ealostna zgodba \u017eal sega v obdobje pred tem. Prvo veliko koncentracijsko tabori\u0161\u010de, ki so ga odkrili zavezniki, je bil Majdanek na Poljskem julija 1944. Januarja 1945 so ruski vojaki pri\u0161li v Auschwitz, tabori\u0161\u010de, kamor so Nemci deportirali ve\u010d kot milijon ljudi, ob osvoboditvi pa jih je bilo \u017eivih le nekaj tiso\u010d. Bergen-Belsen so Britanci osvobodili aprila 1945. Povsod so jih pri\u010dakali enaki prizori: kupi trupel, ob njih pa izstradani in v mnogih primerih na smrt bolni ljudje brez vode ali hrane. Poleg groze ob stra\u0161\u00adljivih prizorih se je porajalo vpra\u0161anje: kako lahko \u010dlovek naredi nekaj takega so\u010dloveku?<\/p>\n
<\/p>\n
Psihiater David Kelley je bil o\u010daran in zgro\u017een nad\u00a0G\u00f6ringom. FOTO: Blitz<\/p>\n
Eden za eksekucijo, drugi za predstavo\u00a0za javnost<\/p>\n
Ko se je vojna kon\u010dala, so zmagovalne zavezni\u0161ke sile sklenile, da sam voja\u0161ki poraz ni dovolj \u2013 Nemcem so \u017eeleli dati tudi zgodovinsko lekcijo. Kako bi to storili, pa so bili razli\u010dnih mnenj. Britanski premier Winston Churchill je \u017ee leta 1943 na konferenci v Teheranu predlagal, da bi 50.000 nacisti\u010dnih voditeljev brez kak\u0161nih ceremonij usmrtili, manj pomembne pa zaprli. Josef Stalin se je strinjal in v \u0161ali predlagal, kaj, \u010de bi jih pobili 100.000. Ameri\u0161ki predsednik Franklin D. Roosevelt je nasprotno predlagal sodne procese, na katerih bi presodili o njihovi krivdi. Ruski voditelj Stalin je s tem kmalu sogla\u0161al, a pod pogojem, da bodo procesi samo predstava za javnost, sodbe pa dogovorjene vnaprej.<\/p>\n
A potem so poleti na londonski konferenci zavezniki vendarle dokon\u010dno izpogajali re\u0161itev, ki ji danes re\u010demo n\u00fcrnber\u0161ki procesi. Najve\u010d zaslug za to ima po mnenju ve\u010dine takrat novi ameri\u0161ki Harry S. Truman, sam nekdanji sodnik, ki je \u017eelel, da bi bili procesi legitimen preceden\u010dni primer pravi\u010dne sodbe vojnim zlo\u010dincem.<\/p>\n
Med 20. novembrom 1945 in 1. oktobrom 1946 so v N\u00fcrnbergu na Bavarskem tako sodili 22\u00a0najpomembnej\u0161im pre\u017eivelim nacisti\u010dnim voditeljem, procesi pa so bili popolnoma nov projekt mednarodnega prava. Nobeno sodi\u0161\u010de pred tem \u0161e ni preganjalo \u00bbzlo\u010dina proti \u010dlove\u0161tvu\u00ab.<\/p>\n
Ne smemo obupati\u00a0nad resnico<\/p>\n
In na tej to\u010dki se za\u010dne film N\u00fcrnberg. Truman je za vrhovnega to\u017eilca imenoval sodnika ameri\u0161kega vrhovnega sodi\u0161\u010da Roberta H. Jacksona, ki je bil odlo\u010den, da bodo procesi primer pravi\u010dnosti in ne ma\u0161\u010devanja. \u00bbIskanje resnice je vedno pomembno,\u00ab je dejal Michael Shannon, ki je Jacksona odigral v filmu. \u00bbVem, da je to lahko spolzka tema, \u0161e posebej ko postaja vse bolj izmuzljiva, a ne smemo kar obupati nad njo. \u0160e vedno jo moramo postavljati na prvo mesto in upam, da bo ta film ljudi na to spomnil.\u00ab Prizori sojenja in zlasti konfrontacije med to\u017eilcem in obto\u017eenci tako predstavljajo velik del filma.<\/p>\n
![\"FOTO:](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/02\/2779913.width-660.format-webp.webp.webp\")
<\/p>\n
FOTO: Blitz<\/p>\n
A njegovo srce je drugje. Ameri\u0161kemu voja\u0161kemu psihiatru podpolkovniku Douglasu Kelleyju so zaupali posebno nalogo: oceniti mora, ali so nacisti\u010dni obto\u017eenci mentalno sposobni za proces. Vlogo Douglasa Kelleyja je v filmu odigral Rami Malek, in kar je mo\u017e opravil, \u0161e zdale\u010d ni bila navadna klini\u010dna ocena. Najslavnej\u0161i obto\u017eenec med nacisti je bil gotovo Hermann G\u00f6ring, drugi \u010dlovek Tretjega rajha in Hitlerjeva desna roka. V filmu se je v rajhmar\u0161ala G\u00f6ringa v\u017eivel Russell Crowe, prvi igralec, ki je privolil v film. Dejal je, da je bilo to, da se bo poglobil tako v G\u00f6ringovo humanost kot nehumanost, zanj izziv, ki se mu ni mogel upreti. Oziroma kot je pojasnil zgodovinar Michael Bernebaum: \u00bbLahko ljubi\u0161 svojo \u017eeno in otroke, pa kljub temu umori\u0161 \u017eeno in otroke nekoga drugega \u2013 in to stori\u0161 z dolo\u010deno mero brezbri\u017enosti.\u00ab<\/p>\n
Ne psihopati,\u00a0ampak srhljivo obi\u010dajni ljudje<\/p>\n
Kelleyjeva naloga je bila torej proceduralna: presoditi, ali nacisti razumejo obto\u017ebe in ali so sposobni sodelovati pri svoji obrambi, a s serijo intervjujev, inteligen\u010dnih testov, presoje osebnosti in opazovanja je \u017eelel odgovoriti na \u0161e eno, mnogo globlje vpra\u0161anje \u2013 kako so lahko ljudje zagre\u0161ili grozodejstva tak\u0161nih razse\u017enosti? Kar je ugotovil Douglas Kelley, je vznemirilo marsikoga: nacisti\u010dni voditelji, z G\u00f6ringom vred, niso nori, niso klini\u010dni psihopati, so inteligentni, racionalni, srhljivo obi\u010dajni ljudje, ki so zagre\u0161ili izjemno zlo. Ideja je neskon\u010dno stra\u0161ljiva: \u010de G\u00f6ring ni norec, kaj to pomeni za svet?<\/p>\n
Film prika\u017ee, kako G\u00f6ring razume pomen mo\u010di, spektakla in manipulacije. Odlikovani voja\u0161ki pilot iz 1. svetovne vojne, karizmati\u010den in samozavesten mo\u017e, odli\u010den retorik \u2013 G\u00f6ring je manipuliral svoje soobto\u017eene, sodno dvorano in tudi Kelleyja. Psihiater je bil fasciniran nad mo\u017eem, ki se mu je obenem gabil. V filmu je njun odnos pogosto prikazan kot partija \u0161aha, v kateri se bije bitka dveh umov in se izmenjujeta prezir in skoraj spo\u0161tovanje. A ko mo\u017ea skupaj stopita v sodno dvorano in to\u017eilec predstavi dokaze iz koncentracijskih tabori\u0161\u010d v vsej njihovi grozoti, se Kelleyju razblinijo vse iluzije o mo\u017eu, ki ga je spoznal pred tem.<\/p>\n
V filmu pa je prikazan \u0161e en obra\u010dun: med Kelleyjem in \u0161e enim psihiatrom na procesih, dr. Gustavom Gilbertom (v filmu je to Colin Hanks). Njuno rivalstvo je osebno in profesionalno. Medtem ko Kelley posku\u0161a zapornika dobro spoznati, med drugim se sre\u010da tudi z G\u00f6ringovo dru\u017eino, Gilbert ohranja strogo profesionalno distanco. Tudi njegove ugotovitve so za javnost veliko bolj sprejemljive: njegovo pisanje o \u00bbnacisti\u010dni psihi\u00ab je ljudem v tola\u017ebo, saj ohrani jasno moralno mejo med kategorijo po\u0161asti in herojev.<\/p>\n
Storilec je lahko banalen. Zlo samo pa ni<\/p>\n
\u010ceprav je javnost najprej veliko bolj z odprtimi rokami sprejela Gilbertovo razli\u010dico resnice, po kateri so nacisti anomalija, ne odsev temne plati \u010dlove\u0161ke narave, so poznej\u0161a psiholo\u0161ka odkritja pritrdila Kelleyju. Med drugim je zelo podobno tezo razvila Hannah Arendt v svoji znameniti knjigi Eichmann v Jeruzalemu: Poro\u010dilo o banalnosti zla (1963). Tudi znameniti stanfordski zaporni\u0161ki eksperiment je pokazal, kako hitro so ljudje pozabili na \u010dlove\u010dnost. Celo vodja sicer pozneje \u0161ir\u0161e kritiziranega eksperimenta Philip Zimbardo, ki si je podelil vlogo direktorja zapora, je kmalu ve\u010d pozornosti namenjal obvladovanju \u00bbproblemati\u010dnih zapornikov\u00ab kot izvedbi eksperimenta. \u0160ele ultimat njegovega dekleta \u2013 ali naj prekine eksperiment ali pa ga bo zapustila \u2013 ga je \u00bbprebudil\u00ab in je po \u0161estih dneh prekinil dogajanje, ki je povsem u\u0161lo iz rok.<\/p>\n
Nekaj pa je Douglas Kelley vendarle razumel druga\u010de kot Hannah Arendt \u2013 potem ko je videl posnetke iz koncentracijskega tabori\u0161\u010da, je zelo dobro razumel razliko med zlom in storilcem: \u00bbStorilec je lahko banalen. Zlo samo pa ni.\u00ab Russell Crowe takole sklene opis filma: \u00bbOpomnik, da so bili to ljudje \u2013 in da so se kot skupina odlo\u010dili za ta dejanja, ker so mislili, da jim bo uspelo \u2013 je res stra\u0161ljiv.\u00ab<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Leta 1945 sta si nasproti stala nacist Hermann G\u00f6ring in ameri\u0161ki voja\u0161ki psihiater Douglas Kelley. Prvi je \u010dakal…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":3499,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[1128,2298,2300,37,38,2299,64,2297,63],"class_list":{"0":"post-3498","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-film","9":"tag-nurnberg","10":"tag-russell-crowe","11":"tag-slovene","12":"tag-slovenscina","13":"tag-sojenje-nacistom","14":"tag-svet","15":"tag-vikend","16":"tag-world"},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3498","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3498"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3498\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3499"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3498"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3498"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3498"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}