Iz ekolo\u0161ko pridelanega grozdja, ki raste na 22 hektarjih vinogradov, razpr\u0161enih po gri\u010dih Gori\u0161kih brd, v okviru blagovne znamke Marjan Sim\u010di\u010d domaine nastajajo vina, ki \u017ee leta navdu\u0161ujejo svetovne vinske kritike in pivce, pred tednom pa je po ve\u010d dru\u017ebeno-medijskih platformah zakro\u017eila novica, da naj bi za 25 milijonov prodali posestvo, vinsko hi\u0161o in blagovno znamko, kupec pa naj bi bil predsednik Srbije Aleksandar Vu\u010di\u0107.<\/p>\n
Je Marjan Sim\u010di\u010d domaine torej res v rokah srbskega predsednika?<\/p>\n
Ne, nikakor ne. Lahko re\u010dem, da sem kolateralna \u017ertev medijskih napadov na Vu\u010di\u0107a. Zanj so pisali, da je lastnik \u017ee ne vem koliko vinskih kleti in hektarjev vinogradov, v zadnjem primeru pa je \u0161lo za zlepljenko, ki nima nobene zveze z realnostjo. Mene ni nih\u010de poklical, da bi to preveril, in \u010de bi me, bi povedal, da je to \u010dista izmi\u0161ljotina. So pa res veliko zvonili telefoni, veliko poslovnih partnerjev, gostincev in prijateljev me je klicalo, ali sem res prodal. Z Vu\u010di\u0107em se poznava \u017ee dvajset let, \u0161e iz \u010dasov, ko s politiko ni imel ni\u010d, ampak nikdar ni bilo med nama prav nobenih tak\u0161nih pogovorov. Tudi v Srbiji sem na trgu prisoten \u017ee ve\u010d kot dvajset let in moji distributerji tam nimajo prav nobene zveze s politiko. Sva pa s predsednikom govorila po telefonu, potem ko je ta stvar zakro\u017eila po spletu, posvetoval sem se tudi s svojim odvetnikom, ampak \u010de bi \u0161el zdaj v to\u017ebo zaradi klevet, bi iz tega v Srbiji pri\u0161lo do \u0161e ve\u010d medijske pozornosti. Tega pa ne potrebujem. \u010ce pa bi kdo to izmi\u0161ljotino v Sloveniji povzel in objavil, bi zagotovo vlo\u017eil to\u017ebo.<\/p>\n
Pa je \u017ee kdaj pri\u0161la kak\u0161na ponudba, da bi prodali va\u0161o klet, vinograde in blagovno znamko?<\/p>\n
Je. Pred leti je pri\u0161la ponudba borznoposredni\u0161ke hi\u0161e, ki je poizvedovala za neke tujce. Vem pa, da so takrat dobili ponudbe tudi drugi vinarji.<\/p>\n
Ampak ponudbe bodo verjetno \u0161e prihajale, glede na to, da Brda veljajo za najbolj prepoznavno slovensko vinsko regijo.<\/p>\n
Verjetno. Ampak trenutno se prodajajo kleti povsod po svetu. V Bordeauxu, Toskani, Furlaniji \u2026 razmere na vinskem trgu niso prav ni\u010d ro\u017enate, zato je na prodaj marsikaj. Ampak sam trenutno o prodaji \u0161e ne razmi\u0161ljam. Imam sina Leonarda, ki bo prevzel posel, \u010de ga bo hotel, sam sem \u0161e v formi, tako da bom verjetno \u0161e vrsto let prisoten na trgu.<\/p>\n
Lahko re\u010dem, da sem kolateralna \u017ertev medijskih napadov na Vu\u010di\u0107a. Zanj so pisali, da je lastnik \u017ee ne vem koliko vinskih kleti in hektarjev vinogradov, v zadnjem primeru pa je \u0161lo za zlepljenko, ki nima nobene zveze z realnostjo.<\/p>\n
V Brdih prihaja do menjave generacij. \u010ce so va\u0161i o\u010detje za\u010deli s pridelavo vin kot zasebniki, va\u0161a generacija pa ustanavljati prve zasebne blagovne znamke in je Brda postavila na svetovni vinski zemljevid, kaj \u010daka generacijo, ki prihaja?<\/p>\n
Ko pride do menjave generacij, se lahko za\u010dnejo stvari tudi lomiti. \u010ce pogledamo celotno Slovenijo, je tako, da je na\u0161a generacija tam konec osemdesetih za\u010dela ustanavljati blagovne znamke in danes je od tega tam nekje \u0161tirideset let. Zagotovo se bo marsikje zgodilo, da se nasledniki ne bodo ve\u010d hoteli ukvarjati s tem gara\u0161kim poslom, tako da bodo kak\u0161ne vinske hi\u0161e tudi prodali ali pa bodo \u0161le v razli\u010dna partnerstva. To so teme, o katerih se \u017ee pogovarjamo. Ampak to je na neki na\u010din logi\u010dno. Generacija, ki prihaja, nima tako velike nuje po pre\u017eivetju, kot so jo imele generacije prej, vklju\u010dno z na\u0161o, ko smo se morali kr\u010devito boriti, da smo prodajali vino in vzdr\u017eevali vinograde in kleti. Danes se je marsikateri vinar zna\u0161el pred te\u017eavo, kako prodati svoje vino, kar pa se konec koncev dogaja tudi v drugih panogah, ne samo v kmetijstvu in vinarstvu.<\/p>\n
Glede na to, da ste eden najbolj prepoznavnih slovenskih vinarjev v tujini, v kolik\u0161ni meri je slovenski trg sploh \u0161e pomemben za vas?<\/p>\n
Seveda je doma\u010d trg pomemben, \u010deprav predstavlja kak\u0161nih dvajset odstotkov prodaje. Se pa no\u010dem drenjati na njem, zato tudi na primer ne pridelujem penin. Pridelujem klasi\u010dna vina vi\u0161jega cenovnega razreda, zato potrebujem tr\u017ei\u0161\u010da, kot so New York, Milano, Pariz \u2026 pa \u010deprav je tam prisotnih veliko vinarjev z vsega sveta. Ampak zaenkrat smo \u0161e zelo konkuren\u010dni. Imamo pivce, ki znajo ceniti kakovost na\u0161ih vin.<\/p>\n
Kateri so sploh danes glavni vinski trgi, glede na to, da se vina proda manj kot neko\u010d? Neko\u010d so vsi dirjali v Azijo in ZDA, potem je prodaja v Aziji mo\u010dno padla.<\/p>\n
Nikoli se nisem orientiral na eno samo tr\u017ei\u0161\u010de. Tudi ko so bili v ZDA najbolj\u0161i \u010dasi za prodajo, nisem hotel tja izva\u017eati ve\u010djih koli\u010din vina, ker \u010de si preve\u010d odvisen samo od enega partnerja, ti lahko za\u010dne narekovati cene. Tudi v Italijo, pa bi lahko v\u010dasih veliko ve\u010d prodal, nisem izva\u017eal ve\u010d, kot sem imel namen. Trenutno smo z na\u0161imi vini prisotni v kak\u0161nih \u0161tiridesetih dr\u017eavah, od Japonske, Kitajske, Avstralije, Ju\u017ene Amerike, Mehike, Brazilije do \u0161tevilnih evropskih dr\u017eav. Tudi v kak\u0161ne bolj eksoti\u010dne dr\u017eave, kot so na primer Maldivi ali Bahami, se po\u0161lje kak\u0161na paleta ali dve na\u0161ih vin. Na\u0161 klju\u010dni koncept prodaje je razpr\u0161enost in prodaja na lokacijah. Najbolj sem ponosen prav na to, da so na\u0161a vina prisotna na nekaterih najbolj atraktivnih lokacijah po svetu in v restavracijah z Michelinovimi zvezdicami, kjer lahko konkurirajo le najbolj\u0161e vinske blagovne znamke. To je zame najve\u010dja potrditev kakovosti. Zato smo tudi prisotni na dogodkih, ki jih organizirajo na\u0161i poslovni partnerji po vsem svetu, v ZDA na primer gremo enkrat ali dvakrat na leto, vsa prodaja pa poteka izklju\u010dno prek rezervacij.<\/p>\n
Kako pa dolo\u010dite, koliko vina bo \u0161lo v katero dr\u017eavo?<\/p>\n
Glede na letno koli\u010dino pridelanega nekaj odstotkov vina obdr\u017eimo za lastno prodajo, nekaj za slovenskega distributerja, vse drugo pa gre v svet. Zato so meseci, ko vina v kleti sploh nimamo za prodajo, ker je vse pri distributerjih, ali pa imamo doma vino, ki je \u017ee rezervirano. Se pa mora vsak obvezati, da bo naro\u010deno tudi prevzel in pla\u010dal. Sicer naslednje leto vina ne more kupiti. Ker se je dogajalo, da je nekdo rekel, da bo vino vzel, pa ga potem ni, drugi bi ga pa vzeli, pa smo jim morali re\u010di, da vina nimamo ve\u010d.<\/p>\n
Koliko slovenskih vinarjev pa prodaja vino na tak na\u010din?<\/p>\n
Zelo malo.<\/p>\n
Pa se pla\u010duje vnaprej?<\/p>\n
Ne. Tisti na\u0161i redni kupci, s katerimi delamo \u017ee leta, imajo odlog pla\u010dila, druga\u010de pa se pla\u010da, ko gre vino na pot.<\/p>\n
Pred leti ste vse vinograde za\u010deli obdelovati na ekolo\u0161ki na\u010din. Je to pomembno tudi s stali\u0161\u010da prodaje?<\/p>\n
\u010ce ima\u0161 v segmentu \u00bbfine wine\u00ab ekolo\u0161ki certifikat, ga potro\u0161niki vse bolj cenijo kot znak pristne skrbi za okolje in zdravje ter transparentnosti. A sam po sebi \u0161e ne zagotavlja uspeha. Ekolo\u0161ko pridelano grozdje ni avtomatsko sinonim za vrhunsko kakovost, saj mora biti vino predvsem izjemno po okusu, strukturi in kompleksnosti. Certifikat je torej mo\u010dan plus, a nikakor ne opravi\u010dilo za kompromise v kvaliteti. Druga pomembna stvar pa je, da se prilagaja\u0161 trgu. Danes gre vse bolj v smer lahkih vin, z manj alkohola. Kar pa ne pomeni, da ne gre za velika vina. Prav to je namre\u010d moj novi slog vin v najpreciznej\u0161i obliki. Ne samo bogat in globok, ampak \u017eiv, dihajo\u010d in dinami\u010den \u2013 vino, ki se po\u010duti, kot da terroir sam neposredno govori v kozarcu. Tudi pri rde\u010dih vinih trg zahteva manj lesa, manj alkohola, ve\u010d sadnih not. Kar pomeni, da \u010de je grozdje ekolo\u0161ko, to la\u017eje dose\u017ee\u0161.<\/p>\n
Kako pa sploh vidite Slovenijo na svetovnem vinskem trgu?<\/p>\n
Smo buti\u010dna dr\u017eava, ampak smo zanimivi, ker imamo na majhnem obmo\u010dju ve\u010d razli\u010dnih mikroklimatskih pogojev in pestro geolo\u0161ko sestavo tal. Imamo tudi tradicijo, kar je pomembno. Hrva\u0161ka na primer ni imela tako mo\u010dne tradicije kot mi. Da ne govorimo o \u010ce\u0161ki, Slova\u0161ki ali Srbiji, torej dr\u017eavah, kjer se vinogradni\u0161tvo intenzivno \u0161iri. Je pa res, da smo imeli v \u010dasu Avstro-Ogrske trikrat ve\u010d vinogradov kot danes.<\/p>\n
Se pa vinogradi po Sloveniji \u0161e vedno precej hitro kr\u010dijo, pri \u010demer so Brda izjema.<\/p>\n
To je res. Ampak v Brdih imamo tudi veliko \u0161tevilo zadru\u017enih vinogradnikov, ki \u017eivijo od penzije ali so v slu\u017ebah in obdelujejo vinograde, na katere so emocionalno vezani. Ko te generacije ne bo ve\u010d, je vpra\u0161anje, kaj se bo zgodilo. Brda kot krajina pa, \u010de ne bodo imela lepih urejenih vinogradov, v turisti\u010dnem smislu ne bodo ve\u010d zanimiva. Saj imamo tudi oljke in nekaj sadja, ampak vinogradni\u0161tvo, vinarstvo je vseeno klju\u010dna ekonomija. Turisti\u010dno destinacijo Gori\u0161kih brd smo naredili vinarji. Mi z vsako prodano steklenico reklamirano zraven \u0161e destinacijo, \u010desar pa na STO o\u010ditno \u0161e niso prepoznali, saj kak\u0161ne strategije vinskega turizma sploh nimamo.<\/p>\n
So pa veliko vlo\u017eili v Michelinov vodnik.<\/p>\n
To je seveda super. Ampak zanima me, ali bodo podprli tudi Michelinov vinski vodnik, ki prihaja in v okviru katerega bodo ocenjevali vinske kleti. Ve\u010d let \u017ee govorim, da bi morala dr\u017eava narediti tudi nekaj za promocijo slovenskih vin, seveda v sodelovanju z vinarji, ki bi sodelovali tudi pri financiranju te promocije. Ampak saj ni samo denar, za to je treba dobiti tudi strokovnjake. To resne vinske regije imajo.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Iz ekolo\u0161ko pridelanega grozdja, ki raste na 22 hektarjih vinogradov, razpr\u0161enih po gri\u010dih Gori\u0161kih brd, v okviru blagovne…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":35365,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[2702,7841,595,13158,37,38,64,4735,13300,63],"class_list":["post-35364","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-aleksandar-vucic","tag-brda","tag-intervju","tag-marjan-simcic","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-vino","tag-vinogradnistvo","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116284269803151177","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/35364","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=35364"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/35364\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/35365"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=35364"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=35364"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=35364"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}