Ob svetovnem dnevu voda, ki smo ga v Sloveniji in po svetu zaznamovali v nedeljo, vodarji izpostavljajo \u0161tevilne izzive, s katerimi se pri upravljanju voda soo\u010damo pri nas. Vodna odpornost je danes klju\u010dni strate\u0161ki izziv Evrope, saj se stara celina segreva hitreje od svetovnega povpre\u010dja, kar prina\u0161a ekstremne vremenske razmere, dolgotrajne su\u0161e, katastrofalne poplave in gozdne po\u017eare, so minuli teden na 32. Vodnih dnevih ugotavljali strokovnjaki in odlo\u010devalci, ki obravnavajo aktualne izzive s podro\u010dja upravljanja voda.<\/p>\n
Med konkretnimi izzivi, s katerimi se soo\u010da vodna infrastruktura, so med drugim izpostavili problem urbanih poplav, kakr\u0161nim smo v Ljubljani v obliki poplavljenih podvozov na Dunajski in Celov\u0161ki cesti pogosto pri\u010da ob intenzivnih nalivih. \u00bbTo predstavlja veliko motnjo na obmo\u010dju Ljubljane. Kljub izpostavljenosti so na sre\u010do doslej nastradala samo vozila in po\u0161kodb prebivalcev oziroma \u017ertev ni bilo,\u00ab je opozoril dr. Matej Radinja z ljubljanske fakultete za gradbeni\u0161tvo.<\/p>\n
Slabo grajena in degradirana infrastruktura<\/p>\n
Kanalizacijski sistemi se danes zaradi ekstremnih padavin soo\u010dajo z ve\u010djimi hidravli\u010dnimi obremenitvami. Ukrepi za pove\u010danje odpornosti pa bi po mnenju strokovnjakov morali biti usmerjeni v lo\u010devanje meteorne in fekalne kanalizacije, zadr\u017eevanje padavinske vode ter vzpostavitev jasnega sistema odgovornosti med upravljalci, ob\u010dinami in investitorji.<\/p>\n
Kanalizacija naj bi bila grajena za \u017eivljenjsko dobo najmanj 50 let, ampak upravljalci dobimo ve\u010dkrat ob\u010dutek, da je bila grajena za investitorjevo garancijsko dobo. V praksi velikokrat prevzamemo sisteme, ki so po 20 letih \u017ee precej po\u0161kodovani.<\/p>\n
Mojca Lapajne, Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica<\/p>\n
\u00bbZaradi podnebnih sprememb so vse pogostej\u0161i intenzivni nalivi, hkrati pa v naseljih velikokrat nimamo ustrezno urejenega odvajanja meteornih in zalednih vod. Posledica tega je, da na\u0161e fekalne kanalizacije prevzamejo vode, za katere niso bile na\u010drtovane, in tako na\u0161i lo\u010deni sistemi ob padavinah pogosto postanejo me\u0161ani,\u00ab je pojasnila Mojca Lapajne, vodja sektorja za odpadne vode podjetja Vodovodi in kanalizacija (VIK) Nova Gorica. \u00bbVzroki za preseganja v kanalizaciji so predvsem meteorne zaledne vode, napa\u010dne meteorne priklju\u010ditve in pa slabo grajena ali degradirana infrastruktura. Kanalizacija naj bi bila grajena za \u017eivljenjsko dobo najmanj 50 let, ampak upravljalci dobimo ve\u010dkrat ob\u010dutek, da je bila grajena za investitorjevo garancijsko dobo. V praksi velikokrat prevzamemo sisteme, ki so po 20 letih \u017ee precej po\u0161kodovani.\u00ab<\/p>\n
Poseben izziv so po njenih besedah tudi tako imenovani hibridni sistemi, va\u0161ki jarki, delno zacevljeni kanali in stare meteorne ureditve, ki nimajo jasnega upravljalca. \u00bbInstitucije v teh primerih pogosto prelagajo odgovornost in na koncu se re\u0161evanje sistema pri\u010dakuje od nas, \u010deprav za to nismo odgovorni,\u00ab je opozorila.<\/p>\n
Stro\u0161ki na uporabnikih,\u00a0ki niso povzro\u010ditelji<\/p>\n
Re\u0161itve je po njenem mnenju treba iskati na ve\u010d ravneh. \u00bbNajprej seveda v samem kanalizacijskem sistemu, predvsem z odkrivanjem in odstranjevanjem meteornih dotokov, potem z odpravo napak na degradiranih odsekih kanalizacije, pa tudi z optimizacijo upravljanja objektov in naprav. Vendar samo s temi ukrepi prese\u017ekov ne bomo re\u0161ili. Predvsem je treba re\u0161itve iskati izven kanalizacije, to pomeni z urejenimi meteornimi sistemi, z urejanjem zalednih dotokov in z urejanjem padavinskih voda na izvoru. Vendar v tem delu kot upravljalci kanalizacije nismo pristojni. Zato je treba re\u0161itve iskati skupaj z dr\u017eavnimi institucijami, ob\u010dinami, krajevnimi skupnostmi in ustreznim prostorskim na\u010drtovanjem,\u00ab je opozorila Mojca Lapajne.<\/p>\n
Izpostavila je tudi problematiko stro\u0161kov. \u010ceprav evropska zakonodaja temelji na na\u010delu povzro\u010ditelj pla\u010da in pri fekalni kanalizaciji to na\u010delo deluje, pri meteornih vodah pogosto ni tako. \u00bbV na\u0161e sisteme se iztekajo vode, ki niso del kanalizacijskega sistema, upravljalec jih ne povzro\u010da, ne nadzira in zanje nima financiranja. Kljub temu jih moramo prevzeti in odvajati. Kanalizacijski sistemi tako prevzemajo te stro\u0161ke, posledi\u010dno pa se prena\u0161ajo na uporabnike, ki niso povzro\u010ditelji.\u00ab<\/p>\n
Kako bomo obvladali vode,\u00a0ki v kanalizacijo ne sodijo?<\/p>\n
Kako konkretno se v Ljubljani lotevajo obvladovanja padavinskih voda in kako bi se jih morali, je pojasnil dr. Matej Radinja. \u00bbPodvoza na Dunajski cesti in Celov\u0161ki cesti v Ljubljani se nahajata na istem sistemu in sta podvr\u017eena istim dogodkom. V primeru podvoza na Dunajski cesti je mestna ob\u010dina \u017ee pristopila k re\u0161evanju te te\u017eave,\u00ab je dejal, a opozoril, da gre zgolj za tako imenovano to\u010dkovno re\u0161itev. \u00bbKer ne re\u0161uje celotnega sistema, ampak samo meteorne vode na obmo\u010dju podvoza. Re\u0161itev je, da se odvodnjavanje odklopi od mestne kanalizacije. Padavinski kanal, ki zbere vodo iz samega podvoza preko \u010drpali\u0161\u010da in lovilca olj, vodi na rastlinsko \u010distilno napravo, ki \u0161e dodatno o\u010disti meteorno vodo. Nato pa se voda preko ponikovalnega polja vra\u010da nazaj v vodni sistem.\u00ab<\/p>\n
Re\u0161itev, ki bo za\u010dela delovati v kratkem, je po besedah Mateja Radinje primer modro-zelene infrastrukture, ki ponuja tudi dodatne koristi, na primer hlajenje okolice. \u00bbJe pa to \u0161e vedno to\u010dkovna re\u0161itev, torej, re\u0161ili smo podvoz in se odklopili od preostalega dela sistema,\u00ab je dodal.<\/p>\n
Kako bi lahko problem padavinskih voda re\u0161ili na sistemski na\u010din, pa je Radinja ponazoril na primeru podvoza na Celov\u0161ki cesti. \u00bbFakulteta je sodelovala z javnim podjetjem Voka Snaga v sklopu projekta, kjer smo pogledali, kako bi lahko obvladovali celotno prispevno obmo\u010dje z razpr\u0161enimi ukrepi modro-zelene infrastrukture,\u00ab je dejal. Predvideli so dvanajst ukrepov, od \u010di\u0161\u010denja odtokov, zadr\u017eevalnih kotanj do zadr\u017eevalnih bazenov. \u00bbS temi ukrepi bi zmanj\u0161ali skupni volumen za okoli 40 odstotkov, kar bi v bistvu pomenilo, da bi se pojavnost dogodkov poplavljanja podvoza znatno zmanj\u0161ala.\u00ab<\/p>\n
V praksi je bil medtem izveden eden od dvanajstih ukrepov, in sicer ponikovalno-zadr\u017eevalno polje pri bazenu Tivoli. \u00bbKjer je bil prej navaden travnik, je zdaj blaga kotanja. Zadr\u017eevalni sloj je ve\u010dinoma pod zemljo, v gramoznem delu.\u00ab Voda naj bi pri tem na povr\u0161je pogledala zelo redko \u2013 denimo ob padavinah oziroma poplavah s 50-letno povratno dobo. Delovanje ukrepa po besedah Radinje spremljajo od junija lani, pri \u010demer so zadovoljni, da v tem \u010dasu ni pri\u0161lo do prelivanja.\u00a0<\/p>\n
Poplave na Dunajski cesti preteklost?<\/p>\n
Na mestni ob\u010dini Ljubljana pojasnjujejo, da so odvodnjavanje na Dunajski cesti uredili v sklopu gradnje novega nadvoza \u017eelezni\u0161ke proge. \u00bbUrejeno je \u010drpali\u0161\u010de, ki je lo\u010deno od sistema meteorne kanalizacije,\u00ab so navedli in dodali, da se bo prese\u017eek vode prelival v ponikovalne kotanje. \u00bbNa podoben na\u010din je predvideno tudi urejanje podvoza na Celov\u0161ki cesti, a ker projekti \u0161e niso v celoti dokon\u010dani, o podrobnostih \u0161e ne moremo govoriti. Kar zadeva poplavljanje tega podvoza, dodajamo, da je v na\u010drtu tudi projekt ureditve poti med ru\u0161evino Bellevue in tematsko to\u010dko macesen na Jesenkovi poti, v katerem je na\u010drtovana sanacija gozdne poti z vgradnjo padavinske kanalizacije, ki se bo \u017ee v gozdu razbremenjevala na obmo\u010dje ponikovanja. Najpomembnej\u0161a novost oziroma dodana vrednost projekta je zadr\u017eati \u010dim ve\u010dji del udarnega vala nalivov in s tem zmanj\u0161ati preobremenjenost kanalizacije, ki se vsako leto poka\u017ee v poplavljenem podvozu Celov\u0161ke ceste pod \u017eeleznico,\u00ab so izpostavili na ob\u010dini.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ob svetovnem dnevu voda, ki smo ga v Sloveniji in po svetu zaznamovali v nedeljo, vodarji izpostavljajo \u0161tevilne…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":36535,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[124,2552,13656,62,37,58,60,38,13655,2406],"class_list":{"0":"post-36534","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-ljubljana","9":"tag-mol","10":"tag-podvozi","11":"tag-si","12":"tag-slovene","13":"tag-slovenia","14":"tag-slovenija","15":"tag-slovenscina","16":"tag-urbane-poplave","17":"tag-voda"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116289810222571032","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/36534","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=36534"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/36534\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/36535"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=36534"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=36534"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=36534"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}