{"id":36666,"date":"2026-03-25T14:24:09","date_gmt":"2026-03-25T14:24:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/36666\/"},"modified":"2026-03-25T14:24:09","modified_gmt":"2026-03-25T14:24:09","slug":"ljubljana-bi-bila-lahko-model-mehkega-mesta","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/36666\/","title":{"rendered":"Ljubljana bi bila lahko model \u00bbmehkega mesta\u00ab"},"content":{"rendered":"<p>    <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/03\/25\/817381\/Orig-David_Sim_na_dogodku_ob_izidu_knjige_Mehko_mesto__Foto_Corwin_SI_-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/03\/25\/817381\/Orig-David_Sim_na_dogodku_ob_izidu_knjige_Mehko_mesto__Foto_Corwin_SI_-600.webp\" class=\"main-gallery-image se_image_lb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Wide-David_Sim_na_dogodku_ob_izidu_knjige_Mehko_mesto__Foto_Corwin_SI_-1000.webp.webp\" alt=\"David Sim\"\/><\/p>\n<p>David Sim je \u0161kotski urbanist in arhitekt, znan po svojem delu na podro\u010dju trajnostnega urbanizma in oblikovanja mest, prijaznih ljudem. Foto: Corwin<\/p>\n<p>Ljubljana bi bila lahko model \u00bbmehkega mesta\u00ab<\/p>\n<p>Prevod knjige Mehko mesto avtorja Davida Sima v na\u0161 jezik prihaja v \u010dasu, ko Ljubljana stopa v novo fazo razmisleka o svojem razvoju. Delo, ki je \u017ee prepri\u010dalo mednarodno strokovno javnost, ponuja razumljiv in prakti\u010den vpogled v to, kako lahko mesta postanejo bolj prijetna za \u017eivljenje.<\/p>\n<p>Slovenski prevod knjige Mehko mesto odpira razpravo o prihodnosti urbanega bivanja.\u00a0Osrednje sporo\u010dilo knjige je preprosto: mesto ni skupek stavb, temve\u010d prostor odnosov. David Sim poudarja, da kakovost bivanja ne izhaja iz tehnologije ali spektakularne arhitekture, temve\u010d iz tega, kako ljudje mesto uporabljajo. Pri tem se opira na delo svojega mentorja, znanega danskega\u00a0arhitekta in urbanista Jana Gehla, ki je s prou\u010devanjem javnega prostora postavil temelje razumevanja mest po meri \u010dloveka.<\/p>\n<p>Sim to filozofijo nadgrajuje z jasnimi smernicami: kako na\u010drtovati ulice, soseske in javne prostore tako, da spodbujajo sre\u010devanja, ob\u010dutek varnosti in pripadnosti. V ospredju je ideja, da mora mesto slu\u017eiti ljudem \u2013 in ne obratno.<\/p>\n<p>        <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/03\/25\/817382\/Orig-Knjiga_Soft_City_je_zdaj_na_voljo_tudi_v_slovenscini__Foto_Corwin_SI_-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/03\/25\/817382\/Orig-Knjiga_Soft_City_je_zdaj_na_voljo_tudi_v_slovenscini__Foto_Corwin_SI_-600.webp\" class=\"se_image se_image_lb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Orig-Knjiga_Soft_City_je_zdaj_na_voljo_tudi_v_slovenscini__Foto_Corwin_SI_-1000.webp.webp\" alt=\"David Sim\"\/><\/p>\n<p>Knjiga Soft City predstavlja vizijo mest, ki so oblikovana za ljudi, ne za avtomobile. Sim zagovarja \u201cmehko\u201d urbano okolje \u2013 gosto, a prijetno, kjer so storitve blizu, ulice \u017eivahne, javni prostori pa spodbujajo dru\u017eenje in hojo. Foto: Corwin<\/p>\n<p>Klju\u010dni elementi mehkega mesta<\/p>\n<p>Koncept \u00bbmehkega mesta\u00ab temelji na ravnovesju. Namesto ekstremov \u2013 bodisi razpr\u0161ene gradnje bodisi pretirane gostote \u2013 Sim zagovarja zmerno, \u010dlove\u0161ko merilo. Pomemben je preplet funkcij: bivanje, delo, storitve in prosti \u010das naj bodo blizu skupaj, kar skraj\u0161uje razdalje in zmanj\u0161uje odvisnost od avtomobilov.<\/p>\n<p>Koncept \u00bbmehkega mesta\u00ab prepleta\u00a0lokacije\u00a0bivanja, dela, storitev\u00a0in prostega\u00a0\u010dasa, ki\u00a0naj bodo blizu skupaj, kar skraj\u0161uje razdalje in zmanj\u0161uje odvisnost od avtomobila.\u00a0<\/p>\n<p>Velik poudarek namenja tudi javnemu prostoru. Ulice, parki in trgi niso zgolj prehodne to\u010dke, temve\u010d klju\u010dni prostori dru\u017ebenega \u017eivljenja. Prav tako izpostavlja pomen zelenja ter na\u010drtovanja, ki omogo\u010da uporabo prostora v vseh letnih \u010dasih. Ti elementi skupaj tvorijo \u00bbnevidno tkivo\u00ab mesta, ki pomembno vpliva na kakovost vsakdanjega \u017eivljenja.<\/p>\n<p>Ljubljana kot prilo\u017enost<\/p>\n<p>Po mnenju strokovnjakov ima Ljubljana izjemen potencial, da postane zgleden primer mehkega mesta. Njena kompaktna zasnova, dobro ohranjeno mestno jedro in \u017ee razvite pe\u0161cone predstavljajo mo\u010dno izhodi\u0161\u010de. Poleg tega mesto \u017ee danes daje poudarek javnemu prostoru in trajnostni mobilnosti.<\/p>\n<p>Vendar pa tak\u0161na preobrazba ni samoumevna. Arhitekt Rok \u017dnidar\u0161i\u010d opozarja, da gre za dolgotrajen proces, ki zahteva sodelovanje vseh \u2013 od odlo\u010devalcev in strokovnjakov do prebivalcev. Klju\u010dno vpra\u0161anje ni le, kako gradimo mesto, temve\u010d kako si predstavljamo \u017eivljenje v njem.<\/p>\n<p>Od teorije k praksi<\/p>\n<p>Na\u010dela mehkega mesta se v Sloveniji \u017ee prena\u0161ajo v prakso. Podjetje Corwin denimo pri svojih projektih sodeluje s Simom in Gehlom ter uvaja pristope, ki temeljijo na trajnostni gradnji in kakovosti bivanja. Tak\u0161na partnerstva ka\u017eejo, da ideje mehkega urbanizma niso zgolj teoreti\u010dne, temve\u010d imajo konkretne u\u010dinke v prostoru.<\/p>\n<p>    <a class=\"se-card__wrap se-card--link\" href=\"https:\/\/www.dnevnik.si\/novice\/ljubljana\/priprave-na-gradnjo-nove-stolpnice-2781728\/\" data-upscore-url=\"\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><\/p>\n<p>        <img decoding=\"async\" class=\"se-image se-image--card\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Wide-vilharija_jpg-400.webp.webp\" alt=\"Vilharija, stavba ob \u017eelezni\u0161ki postaji\"\/><\/p>\n<p>Nepremi\u010dnine<\/p>\n<p>Priprave na gradnjo nove stolpnice<\/p>\n<p>    <\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"David Sim je \u0161kotski urbanist in arhitekt, znan po svojem delu na podro\u010dju trajnostnega urbanizma in oblikovanja mest,&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":36667,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[1248,13696,13695,13694,13697,124,13693,62,37,58,60,38,7225,2804,4428],"class_list":{"0":"post-36666","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-arhitektura","9":"tag-david-sim","10":"tag-jan-gehl","11":"tag-javni-prostor","12":"tag-kakovost-bivanja","13":"tag-ljubljana","14":"tag-mehko-mesto","15":"tag-si","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenia","18":"tag-slovenija","19":"tag-slovenscina","20":"tag-trajnostna-gradnja","21":"tag-trajnostna-mobilnost","22":"tag-urbanizem"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116290274159632337","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/36666","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=36666"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/36666\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/36667"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=36666"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=36666"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=36666"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}