{"id":3669,"date":"2026-02-24T05:34:07","date_gmt":"2026-02-24T05:34:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/3669\/"},"modified":"2026-02-24T05:34:07","modified_gmt":"2026-02-24T05:34:07","slug":"hrvati-za-gradnjo-1600-metrov-dolgega-mosta-znova-izbrali-pipenbaherja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/3669\/","title":{"rendered":"Hrvati za gradnjo 1600 metrov dolgega mosta znova izbrali Pipenbaherja"},"content":{"rendered":"

Na nate\u010daju dru\u017ebe Hrvatske ceste za nov, 1600 metrov dolg most \u010dez Ka\u0161telanski zaliv, ki bo povezoval Split in Ka\u0161telo, so izbrali zagreb\u0161ki Studio 3LHD in slovensko podjetje Pipenbaher in\u017eenirji<\/a>, poro\u010da Jutarnji list, ki se sklicuje\u00a0na objavo\u00a0v Elektronskem oglasniku javne nabave.<\/p>\n

Na nate\u010daj je prispelo 12 projektov, za zmagovalno re\u0161itev pa je glasovalo sedem od enajstih \u010dlanov ocenjevalne komisije, ki ji je predsedoval arhitekt Ante Kuzmani\u0107.<\/p>\n

Kot navajajo, je Studio 3LHD na obmo\u010dju Splita znan po projektu Splitske rive, lastnik slovenskega podjetja Pipenbaher in\u017eenirji\u00a0Marjan Pipenbaher\u00a0pa je na Hrva\u0161kem seveda znan predvsem kot\u00a0projektant Pelje\u0161kega mostu<\/a>. Na nate\u010daj je oddal tudi lastno re\u0161itev prek podjetja Ponting, v katerem ima 50-odstotni lastni\u0161ki dele\u017e, \u0161e navajajo. Ta predlog je zasedel peto mesto.<\/p>\n

Podrobnosti bodo znane ob izteku prito\u017ebenega roka<\/p>\n

Most \u010dez Ka\u0161telanski zaliv naj bi bil dolg 1600 metrov in visok 55 metrov ter imel \u0161tiri prometne pasove s stezo za kolesarje in pe\u0161ce. Pod mostom je predvidena neovirana plovna pot za ladje, ki pristajajo v Severnem pristani\u0161\u010du in na Ininem terminalu.<\/p>\n

Kot \u0161e pi\u0161e Jutarnji list, so od Hrva\u0161kih cest in Studia 3LHD prosili\u00a0za dodatne podrobnosti o zmagovalni re\u0161itvi in vizualen material, ki se nana\u0161a na bodo\u010di most, a\u00a0jih zaenkrat niso posredovali. Pojasnili so, da bodo podatke objavili na javni predstavitvi v Splitu po izteku desetdnevnega roka za prito\u017ebe na odlo\u010ditev, ki \u0161e te\u010de. V skladu s tem tudi Studio 3LHD ni mogel posredovati zahtevanih informacij.<\/p>\n

Jutarnji list iz dokumentacije, objavljena skupaj z odlo\u010ditvijo o izboru, sklepa, da bo\u00a0most vise\u010d. Na vsaki strani mostu sta predvidena po dva razgledna platoja, steza za pe\u0161ce in kolesarje pa naj bi bila poglobljena, tako da protihrupna ograja uporabnikom ne bi zastirala pogleda, hkrati pa bi bili za\u0161\u010diteni pred hrupom in svetlobo vozil.<\/p>\n

Ocena: gradnja bi stala 223 milijonov evrov<\/p>\n

Nate\u010dajna dokumentacija je od ponudnikov zahtevala tudi oceno stro\u0161kov gradnje mostu in njegovega vzdr\u017eevanja v naslednjih sto letih. V Studiu 3LHD in Pipenbaher in\u017eenirjih so ocenili, da bi gradnja stala 223 milijonov evrov. Ta ocena sodi med srednje vrednosti ponujenih izra\u010dunov, saj so se ocene gibale od 162,3 do 450 milijonov evrov. Ocenili so tudi, da bi za vzdr\u017eevanje v prihodnjih 100 letih porabili 125,1 milijona evrov.\u00a0<\/p>\n

Drugo mesto na nate\u010daju sta osvojila zagreb\u0161ki Promevere in kitajski T. Y. Lin International Engineering Consulting, tretje splitski Porticus in srbski DB In\u017eenjering, \u010detrto kitajski China Civil Engineering Construction Corporation in Bomega Projects iz Zaboka, peto pa podjetje Ponting.<\/p>\n

Most \u010dez Ka\u0161telanski zaliv je hrva\u0161ka vlada \u017ee leta 2018 razglasila za strate\u0161ki dr\u017eavni projekt. Gre za del projekta novega vhoda v Split. Novi most se na splitski strani navezuje na obstoje\u010do \u0161tiripasovno cesto Stinice, na strani Ka\u0161tel pa na dr\u017eavno cesto DC8 prek novega vozli\u0161\u010da.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Na nate\u010daju dru\u017ebe Hrvatske ceste za nov, 1600 metrov dolg most \u010dez Ka\u0161telanski zaliv, ki bo povezoval Split…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":3670,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[126,865,32,585,2354,1612,2355,35,31,34,36,1139,37,38,328,33],"class_list":{"0":"post-3669","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-gradbenistvo","9":"tag-gradnja","10":"tag-headlines","11":"tag-hrvaska","12":"tag-marjan-pipenbaher","13":"tag-most","14":"tag-most-na-peljesac","15":"tag-najpomembnejse-novice","16":"tag-news","17":"tag-novice","18":"tag-osrednje-novice","19":"tag-razpis","20":"tag-slovene","21":"tag-slovenscina","22":"tag-split","23":"tag-top-stories"},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3669","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3669"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3669\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3670"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3669"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3669"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3669"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}