{"id":36834,"date":"2026-03-25T16:56:08","date_gmt":"2026-03-25T16:56:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/36834\/"},"modified":"2026-03-25T16:56:08","modified_gmt":"2026-03-25T16:56:08","slug":"lara-maria-vouk-na-poljub-z-majo-sem-dobila-dva-odziva","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/36834\/","title":{"rendered":"Lara Maria Vouk: Na poljub z Majo sem dobila dva odziva"},"content":{"rendered":"<p>Ko se je na zaslone vrnila serija Tak\u0161no je \u017eivljenje, so z njo pri\u0161li tudi novi liki, med drugim Brina, ki jo igra Lara Maria Vouk. Kako je zapletla dogajanje v nadaljevanki in kako vidi svoj lik, smo vpra\u0161ali Laro Mario, ki se je spomnimo tudi iz serij V dvoje in Poklicani ter filma Ne bom ve\u010d luzerka. Ji pa snemalno okolje na Jezerskem nikakor ni tuje, tam se pogosto vozi \u010dez prelaz, ko potuje med Avstrijo in Slovenijo, je namre\u010d zamejska Slovenka in tudi o tem je tekla beseda.<\/p>\n<p>Poljub med zdravnico Majo Kri\u017eaj in Brino, ki jo igrate vi, je verjetno kakega gledalca presenetil. Najprej me zato zanima, kak\u0161ne odzive ste dobili vi.<\/p>\n<p>Na to dejstvo sem dobila zelo malo odzivov. Konkretno sta mi to komentirali dve osebi \u2013 ena zelo pozitivno, lahko bi rekla ganjeno, druga pa kriti\u010dno.<\/p>\n<p>Ustvarjalci so v serijo Tak\u0161no je \u017eivljenje umestili tako geja kot lezbijko, seveda \u010de pogledamo v tujino, ni to ni\u010d tak\u0161nega, kaj pa pri nas? Ste se o tem kaj pogovarjali z ustvarjalci serije?<\/p>\n<p>Iskreno, ne. Ustvarjanje take serije je kar velik ustroj, ki vklju\u010duje mnogo ljudi. Za priprave je malo \u010dasa, sploh v povezavi s stranskimi liki. Na vaji z re\u017eiserjem in soigralko smo se osredoto\u010dali na odnos med Brino in Majo ter na Brinin zna\u010daj, ne pa njeno spolno usmerjenost \u2013 saj je bila ta nujna za funkcijo lika v seriji. Globalni trend, da se, po mojem ob\u010dutku, like z istospolno usmerjenostjo \u017ee skoraj na silo in brez konkretne podlage v scenariju ume\u0161\u010da v filme, serije, predvsem pa otro\u0161ke in najstni\u0161ke filme in oddaje, se mi sicer zdi na meji z nevarnim.<\/p>\n<p>Dogaja se pretirano podkurjeno preizpra\u0161evanje okoli te tematike in tematike spola nasploh, debata je politizirana in spra\u0161ujem se, kako to vpliva predvsem na najmlaj\u0161e generacije. Skrb vzbujajo\u010de se mi je zdelo, ko mi je prijatelj povedal za sina, starega niti deset let, ki je rekel, \u00bbda bo pri\u0161el iz omare\u00ab \u2013 ne da bi sploh to\u010dno razumel, kaj to pomeni. Zdi se mi, da je vseprisotnost te tematike lahko te\u017eavna in da moramo kot dru\u017eba z njo ravnati pazljivo, pazljivo za posameznice in posameznike iz raznih pozicij, predvsem pa, ko gre za otroke in mladino.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/2803435.width-660.jpg\" alt=\"Lara Maria Vouk.\u00a0Foto: Voranc Vogel\" img_id=\"2732982\" data-img-id=\"2732982\"\/><\/p>\n<p>Lara Maria Vouk.\u00a0Foto: Voranc Vogel<\/p>\n<p>Verjetno ste se pri kreiranju lika \u017eeleli izogniti kli\u0161ejem?<\/p>\n<p>V tem primeru sem se prav nasprotno zavestno odlo\u010dila uporabiti kli\u0161eje. S hojo, gestikulacijo, na\u010dinom govora. Mislim, da se v ustvarjalnem procesu kli\u0161ejev ni treba vedno ustra\u0161iti. Da lahko v dolo\u010denih primerih celo prav dobro u\u010dinkujejo na celoto. Stranski liki \u2013 seveda so ravno tako bogati in jih je tudi super igrati, ker je polje bolj ozko zastavljeno, gradi\u0161 manj kompleksno zadevo, kar je lahko v\u010dasih bolj lahkotno delo \u2013 so vedno v funkciji dramaturgije glavnih likov in pomembno je razbrati, kaj ta funkcija je, da lik najbolje pomaga gnati glavno zgodbo v za\u017eeleno smer. Zato se mi je v tem primeru bolj kli\u0161ejska uprizoritev Brine zdela primerna. \u010ce bi jo na primer uprizorila kot ne\u017eno, bolj zadr\u017eano \u017eensko, bi tudi lik Maje izpadel druga\u010de, ko se spusti v avanturo.<\/p>\n<p>PREBERITE \u0160E -&gt;\u00a0<a href=\"https:\/\/www.delo.si\/magazin\/vikend\/ana-hribar-igralka-taksno-je-zivljenje-tvs-televizija-slovenija-serija\" target=\"_blank\" rel=\"nofollow noopener\">Igralka Ana Hribar: Pediatrinja je pohvalila prizore v ambulanti<\/a><\/p>\n<p>Brina je neobremenjena, svobodna, danes je tu, jutri morda \u017ee nekje drugje. Vam je tak\u0161en na\u010din razmi\u0161\u00adljanja blizu ali ne?<\/p>\n<p>V\u0161e\u010d mi je, spominja me na sodobni na\u010din vagabundstva. Pri Brini se mi sicer zdi, da jo nekoliko \u017eene tudi beg, saj pravi, da ima pa ona to, da nima ni\u010desar \u2013 kak\u0161no je torej \u017eivljenje, ki ga je pustila za sabo? Osebno pa si ne bi \u017eelela \u017eiveti brez dolgoletnega na\u010drta.<\/p>\n<p>Rada razmi\u0161ljam o tem, kako hitro se nas norme, vzorci in pravila primejo in jih nato popolnoma podzavestno izvajamo, kdaj je to dobro in kdaj ni. In kako jih lahko, ko jih zaznamo, odlagamo. Torej kako imamo popolno mo\u010d oblikovati sebe.<\/p>\n<p>Ko sem se <a href=\"https:\/\/www.delo.si\/magazin\/vikend\/ana-hribar-igralka-taksno-je-zivljenje-tvs-televizija-slovenija-serija\" target=\"_blank\" rel=\"nofollow noopener\">pogovarjala z igralci serije Tak\u0161no je \u017eivljenje<\/a>, sem skoraj vse vpra\u0161ala, kako so se po\u010dutili na Gorenjskem, kjer so snemali, zato zdaj spra\u0161ujem tudi vas. Je bilo lepo, idili\u010dno? Je pa res, da vam tak\u0161no okol\u00adje ni zelo tuje \u2026<\/p>\n<p>Res je, doma\u010da in zelo ljuba so mi bogato zelena okolja. Mi pomirijo in hkrati navdihujejo du\u0161o. Pa tudi samo Jezersko mi ni tuje, tam se pogosto vozim \u010dez prelaz, ko potujem med Avstrijo in Slovenijo.<\/p>\n<p>Serija se je Slovencem prikupila, verjetno zato, ker se lahko najdejo v mnogih zapletih, kako jo vidite vi?<\/p>\n<p>Strinjam se, in tudi paleta likov in njihovih zna\u010dajev je precej \u0161iroka, kar odpira dodatne mo\u017enosti za poistovetenje.<\/p>\n<p>Pred letom dni smo vas gledali tudi v seriji Poklicani, ki nas je popeljala v center za obve\u0161\u010danje 112. Tam ste se dotikali tem stanovanjske problematike, kreditov, sploh med mladimi, premalo pla\u010danih slu\u017eb v dolo\u010denih sektorjih in poklicih, osebnih te\u017eav glavnih junakinj. Kak\u0161ni so bili odzivi ljudi? Jih veseli gledati serije z bolj resni\u010dnimi problemi ali raje pobegnejo v svet telenovel, kjer so te\u017eave likov malo bolj napihnjene?<\/p>\n<p>Za Poklicane sem dobila izredno veliko zelo navdu\u0161enih odzivov. V mojih krogih je bila ta nadaljevanka zelo gledana, tako zasebnih kot poklicnih. Osebno zelo cenim, da sta se \u017diga in Iza (Virc in Strehar, re\u017eiser in scenaristka, op. p.) odlo\u010dila s Poklicanimi poskusiti nekaj neobi\u010dajnega, kar se je po mojem mnenju razvilo v kakovosten rezultat. Zaradi \u0161irokega \u010dustvenega razpona prizorov in na splo\u0161no razvoja skozi scenarij mi je bilo vlogo Ale\u0161e u\u017eitek igrati. Zagotovo ena mojih najljub\u0161ih vlog doslej. Dobila pa sem tudi odzive, da je bila nekaterim serija \u017ee skoraj preve\u010d napeta, da so bili ob kak\u0161nih prizorih \u010disto \u017eiv\u010dni. To \u0161tejem kot kompliment, da nam je zares uspelo dr\u017eati napetost z zelo omejenimi sredstvi. Je pa povpre\u010dna gledanost pri seriji Tak\u0161no je \u017eivljenje veliko vi\u0161ja. Lahkotnej\u0161a je in tudi vizualno je svetlej\u0161a, kar o\u010ditno pritegne ve\u010d gledalk in gledalcev.<\/p>\n<p>Zdi se, da \u017ee vso svojo kariero na filmu in televiziji \u00bbzastopate\u00ab dolo\u010deno generacijo, najprej v seriji V dvoje in v filmu Ne bom ve\u010d luzerka mlade na prehodu v odraslost, zdaj v serijah Poklicani in Tak\u0161no je \u017eivljenje generacijo mladih odraslih. Ali so to \u017ee sred\u00adnja leta?<\/p>\n<p>Ja, z mojim odra\u0161\u010danjem odra\u0161\u010dajo tudi moje vloge. Hm, srednja leta\u00a0&#8230; To je pa malo odvisno od tega, kdaj kdo umre. (Smeh.) Malo se hecam.<\/p>\n<p>Ko sva ravno pri tem, pripadate generaciji milenijcev, za katero pravijo, da se ne stara ali pa se no\u010de starati. Kaj menite o tem?<\/p>\n<p>Mislim, da je klju\u010dno vpra\u0161anje, kaj \u010dloveku pomeni \u00bbstarati se\u00ab. Ali \u00bbodrasti\u00ab. Zdi se mi, da so bila v\u010dasih merila za to, da za nekoga re\u010demo, da je odrasel, to, da je imel stalno slu\u017ebo, da se je poro\u010dil in ustvaril dru\u017eino. Na\u0161a generacija pa se bolj obra\u010da proti temu, da odra\u0161\u010danje pomeni ukvarjati se s sabo. Na\u0161 proces \u00bbstaranja\u00ab je bolj obrnjen na noter, ne ven, v dru\u017ebo in sistem.<\/p>\n<p>Opa\u017eam, da smo mi tista generacija, ki je za\u010dela mno\u017ei\u010dno hoditi na terapijo, se ukvarjati z vedenjskimi vzorci, ki jih posku\u0161a prebiti. Slu\u017eba je po\u00adstala nekaj, kar je \u0161e vedno nujno, ker je denar \u017eal sredstvo za na\u0161 obstoj, a se bolj in bolj podreja temu, da mora biti v skladu z na\u0161o osebno rastjo in na\u0161im notranjim razvojem. \u010ce ne ustreza, iz katerega koli razloga, jo ovr\u017eemo, zamenjamo. Enako je v partnerstvu. Bolj smo kriti\u010dni, kaj je dobro okolje za ustvarjanje dru\u017eine. Prej\u0161nja generacija se je morala povzpeti prek druga\u010dnih ovir kot mi, zato te stvari morda niso bile tako pomembne. Mislim, da nobene generacije ne moremo primerjati z drugo, ker so globalne okoli\u0161\u010dine, ker je princip sveta pri vsaki generaciji tako druga\u010den. In da ni ne eno ne drugo te\u017eje ali la\u017eje. Druga\u010de je in za vsakogar so lastni izzivi najte\u017eji.<\/p>\n<p>Opa\u017eam, da smo mi tista generacija, ki je za\u010dela mno\u017ei\u010dno hoditi na terapijo, se ukvarjati z vedenjskimi vzorci, ki jih posku\u0161a prebiti.<\/p>\n<p>Slu\u017eba mora torej biti v skladu z osebno rastjo in notranjim razvojem \u2026<\/p>\n<p>Na\u0161a generacija je v mnogih pogledih nehala sprejemati to, v kar nas sili kapitalizem. Nismo rojeni za to, da delamo do sredine \u0161estdesetih let v slu\u017ebi, ki nas morda niti ne navdihuje. In za\u010deli smo za\u00advra\u010dati idejo, da to pomeni \u00bbprispevanje k dru\u017ebi\u00ab. Na\u0161 svet in na\u0161a \u017eivljenjska izku\u0161nja sta nam dana s \u010disto drugim namenom, na\u0161 aktualni sistem pa nas \u017eene dale\u010d, zelo dale\u010d od tega.<\/p>\n<p>In ko veliko razmi\u0161lja\u0161 o principu in globljih povezavah na\u0161ega trenutnega sistema, na neki to\u010dki pride\u0161 do tega, da ga je te\u017eko jemati resno, in ga obide\u0161. Zdaj v to \u0161e bolj verjamem, saj so prijateljice rodile in sem videla, kako ta dru\u017ebeni konstrukt absolutno ne podpira mladih star\u0161ev in otrok. Dogaja se izolacija in hkrati prevelik pritisk. Morda iz tega izhaja tudi ob\u010dutek, da se \u00bbne staramo\u00ab ali \u00bbno\u010demo odrasti\u00ab, ker se nekateri ne gremo iluzije, da smo podrejeni umetno zastavljenim sistemskim usmeritvam, ki posameznikom niso naklonjene.<\/p>\n<p>Sistem se mora spremeniti, prav tako pa moramo paziti na generacijo, ki je pri\u0161la za nami, generacijo Z, ki je \u017ee od zgod\u00adnjih let odra\u0161\u010dala v digitalnem svetu. Milenijci imamo nam\u00adre\u010d tu \u0161e eno prednost: mi smo \u0161e odra\u0161\u010dali z dolg\u010dasom, ki ga vidim kot okno za vra\u010danje k sebi, generacija Z pa je tako navezana na telefon \u2013 no, ne ve\u010d samo oni \u2013, da imajo lahko te\u017eave z mirovanjem in poslu\u0161anjem sebe. Sposobnost ustavljanja in mirovanja pa ti daje trdnost, da se v \u010dasih mo\u010dnih sprememb ne izgubi\u0161 \u2013 v tujih mnenjih ali tujem vodenju.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" class=\"article__img-tag-visible\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/2803433.width-660.jpg\" alt=\"Lara Maria Vouk.\u00a0Foto: Voranc Vogel\" img_id=\"2732972\" data-img-id=\"2732972\"\/><\/p>\n<p>Lara Maria Vouk.\u00a0Foto: Voranc Vogel<\/p>\n<p>Na televiziji in filmu vas vidimo pogosto, med drugim \u0161e v filmih Ida, ki je pela tako grdo, da so \u0161e mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo in Opazovanje, v gledali\u0161\u010dih v Ljubljani pa ne tako pogosto. Verjetno zato, ker ne \u017eivite tu, rodili ste se v slovenski dru\u017eini na avstrijskem Koro\u0161kem, in \u010de prav razumem, tam tudi \u017eivite?<\/p>\n<p>Med akademijo sem vzljubila delo pred kamero in na filmu na splo\u0161no. Gledali\u0161\u010de mi je pa ljubo, ko ob branju nekega besedila ali lika zares iz globine za\u010dutim \u017eeljo, skoraj potrebo to igrati v \u017eivem trenutku pred \u017eivim ob\u010dinstvom. V ideji institucionalnega gledali\u0161\u010da se pa nikoli nisem na\u0161la, v veliki meri tudi zaradi urnika in poteka dela ter ker ne bi mogla sama izbirati svojih vlog. Je pa cel kup slovenskih re\u017eiserk in re\u017eiserjev, s katerimi bi si \u017eelela v prihodnosti sodelovati pri filmskih projektih.<\/p>\n<p>Sposobnost ustavljanja in mirovanja ti daje trdnost, da se v \u010dasih mo\u010dnih sprememb ne izgubi\u0161 \u2013 v tujih mnenjih ali tujem vodenju.<\/p>\n<p>Biti zamejec je posebna izku\u0161nja, o tem in tudi o dvojezi\u010dnosti ste ve\u010dkrat govorili. Kaj izku\u0161nja zamejstva da igralcu? Je dobra za v\u017eiv\u00adljanje v razli\u010dne vloge?<\/p>\n<p>Zaradi dvojezi\u010dnega odra\u0161\u010danja in obkro\u017eenosti z mnogimi nare\u010dji se morda hitreje priu\u010di\u0161 \u0161e drugih jezikov in postane posluh za detajle v raznih nare\u010djih in jezikovnih specifikacijah bolj natan\u010den. Ko sem pri\u0161la na AGRFT in sem se morala spopasti s slovenskim r-jem, je bil posluh moja re\u0161itev, poleg so\u0161olke Ma\u0161e Gro\u0161elj, ki me je ljube\u010de prisilila, da sem ga vsaj posku\u0161ala uporabljati tudi zunaj ur govora, na kavi. Na snemanju celove\u010dernega filma Nadure v re\u017eiji Arona Horvatha, ki je v postprodukciji, pa sem spontano dobila za odigrati prizor v mad\u017ear\u0161\u010dini. Jezika niti malo ne razumem, z izgovorjavo so mi pomagali doma\u010dini in tudi v tem primeru je bil posluh edina stvar, na katero sem se lahko zanesla.<\/p>\n<p>PREBERITE \u0160E -&gt;\u00a0<a href=\"https:\/\/onaplus.delo.si\/intervju\/hana-spicko-to-je-odgovornost-in-naloga-starejsih-generacij\/\" target=\"_blank\" rel=\"nofollow noopener\">Hana \u0160pi\u010dko: To je odgovornost in naloga starej\u0161ih generacij<\/a><\/p>\n<p>\u00bbKo sem na Koro\u0161kem, veliko \u010dasa pre\u017eivim v naravi in po gozdu, delamo zunaj, na vrtu, moje telo je po\u00adstavljeno v drug kontekst in se vede druga\u010de. Vsak prostor, v katerem \u017eivim dlje \u010dasa, me sooblikuje, vpliva na moje notranje po\u010dutje, ki se odra\u017ea v zna\u010daju. Kdaj mi tudi ljudje, ki me poznajo najdlje v \u017eivljenju, re\u010dejo, da se spremenim, ko sem dolgo ali tu ali tam,\u00ab ste dejali pred \u010dasom v intervjuju. Kako pa sami do\u017eivljate te spremembe?<\/p>\n<p>Na\u0161e telo in na\u0161 um sta opremljena z visoko senzibilnostjo, ki neprestano skenira tudi na\u0161o materialno okolico, bodisi na zavestni bodisi podzavestni ravni. Ali te obdajajo travniki in gozd ali gosto zgrajene stavbe, to sta dva zelo razli\u010dna vpliva. Ne govorim, kaj je bolj\u0161e ali slab\u0161e, zanima me druga\u010dnost vplivov. \u010ce tako pomislim, v gozdu se \u010dlovek giba nenadzorovano, sploh \u010de ne hodi\u0161 po poti. Ob vsakem koraku se neposredno odziva\u0161 na obliko narave, ki se nikoli ne ponavlja. Se skloni\u0161 pod vejo, prestopi\u0161 korenino, ni\u010d ni ravno\u00a0&#8230; V mestu so ve\u010dinoma geometri\u010dne oblike, smeri, regulacije, pogosto se ob mimohodu avtomati\u010dno dr\u017eimo desne. Druga\u010den proces je in zagotovo mo\u017egani delujejo druga\u010de. Vedno se nasmejim, ko se po dalj\u0161em \u010dasu v mestu peljem po vasi in vklju\u010dim smernik. Rada razmi\u0161ljam o tem, kako hitro se nas norme, vzorci in pravila primejo in jih nato popolnoma podzavestno izvajamo, kdaj je to dobro in kdaj ni. In kako jih lahko, ko jih zaznamo, odlagamo. Torej kako imamo popolno mo\u010d oblikovati sebe. Ali drug primer, ko pride v mesto Svetlobna gverila, mesto name deluje kot \u010disto druga\u010de in dejansko se po\u010dutim kot v nekem magi\u010dnem prostoru. Notranji ob\u010dutek je druga\u010den, navdu\u0161enje, dih se spremeni. Kaj bi se zgodilo, \u010de bi bilo vedno tako? Kako bi to vplivalo na na\u0161e vedenje? No, tako potem pletem svoje misli.<\/p>\n<p>Na\u0161a generacija je v mnogih pogledih nehala sprejemati to, v kar nas sili kapitalizem. Nismo rojeni zato, da delamo do sredine \u0161estdesetih let v slu\u017ebi, ki nas morda niti ne navdihuje. In za\u010deli smo zavra\u010dati idejo, da to pomeni \u00bbprispevanje k dru\u017ebi\u00ab. Na\u0161 svet in na\u0161a \u017eivljenjska izku\u0161nja sta nam dana s \u010disto drugim namenom, na\u0161 aktualni sistem pa nas \u017eene dale\u010d, zelo dale\u010d od tega.<\/p>\n<p>Kaj zdaj snemate, pripravljate?<\/p>\n<p>Trenutno se pripravljam na svojo prvo glavno vlogo v avstrijskem celove\u010dernem filmu. Podrobnosti \u0161e ne smem razkriti, se pa procesa, ustvarjanja in snemanja izredno veselim, saj je avstrijska filmska scena zame nekaj novega. Tukaj v Sloveniji pa me \u010daka avdicija, za katero sr\u010dno upam, da bo uspe\u0161na, saj je lik rahlo ekscentri\u010den in hudomu\u0161en in bi se rade volje poglobila v ta karakter.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ko se je na zaslone vrnila serija Tak\u0161no je \u017eivljenje, so z njo pri\u0161li tudi novi liki, med&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":36835,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[1581,595,13752,59,61,6075,62,37,58,60,38,13753,415],"class_list":{"0":"post-36834","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-igralka","9":"tag-intervju","10":"tag-lara-maria-vouk","11":"tag-republic-of-slovenia","12":"tag-republika-slovenija","13":"tag-serija","14":"tag-si","15":"tag-slovene","16":"tag-slovenia","17":"tag-slovenija","18":"tag-slovenscina","19":"tag-taksno-je-zivljenje","20":"tag-televizija"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116290871951750958","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/36834","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=36834"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/36834\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/36835"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=36834"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=36834"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=36834"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}