{"id":37346,"date":"2026-03-26T06:25:22","date_gmt":"2026-03-26T06:25:22","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/37346\/"},"modified":"2026-03-26T06:25:22","modified_gmt":"2026-03-26T06:25:22","slug":"rekordno-leto-luke-koper-kdo-in-kaj-stoji-za-81-milijoni-evrov-dobicka-intervju-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/37346\/","title":{"rendered":"Rekordno leto Luke Koper: kdo in kaj stoji za 81 milijoni evrov dobi\u010dka #intervju"},"content":{"rendered":"

Leto 2025 je bilo v Luki Koper<\/a> nad pri\u010dakovanji: \u010disti prihodki so bili za 15 odstotkov,\u00a0dobi\u010dek pa 35 odstotkov\u00a0vi\u0161ji kot v letu 2024. Kako komentirate rezultate?\u00a0<\/p>\n

Lansko leto ocenjujemo kot res zelo dobro, \u0161e posebej, \u010de pogledamo geopoliti\u010dne\u00a0razmere in zaostrovanja v svetu. Rast prihodkov je predvsem posledica ve\u010djega pretovora kontejnerjev in avtomobilov ter vi\u0161jih prihodkov z naslova skladi\u0161\u010dnin. Pretovorili smo 1.272.161 kontejnerskih enot, kar je 12 odstotkov ve\u010d kot preteklo leto. Ta rast je ena izmed najvi\u0161jih v Evropi. Pretovorili smo 914.817 avtomobilov, kar je tri odstotke ve\u010d kot leto prej, in to nas uvr\u0161\u010da med najve\u010dja\u00a0pristani\u0161\u010da\u00a0po pretovoru avtomobilov v Sredozemlju in na \u010detrto mesto\u00a0v Evropi.<\/p>\n

To je vsekakor rezultat dela zadnjih nekaj let, predvsem na komercialnih aktivnostih, dejstva, da smo ve\u010dnamensko pristani\u0161\u010de,\u00a0novih gospodarskih prilo\u017enosti in nenazadnje tudi novih trgov. Upravljamo ve\u010d specializiranih terminalov in lahko kombiniramo tako kadrovske kot prostorske resurse, v enem delu tudi opremo.\u00a0Absolutno moram poudariti, da je to rezultat celotne ekipe \u2013\u00a0prav vsakega od zaposlenih. Kot posameznik ne more\u0161 narediti veliko.\u00a0<\/p>\n

Zabele\u017eili ste najvi\u0161je \u0161tevilo prihodov potni\u0161kih ladij.\u00a0<\/p>\n

Lani smo v pristani\u0161\u010du privezali 80 ladij, skupaj pa smo sprejeli\u00a0123.928 potnikov. Maja smo odprli nov sodoben potni\u0161ki terminal, sovpadal je tudi z 20. obletnico prihoda prve potni\u0161ke ladje v Koper. Tam smo nedavno odprli tudi nov lokal in sejno sobo, ki nista namenjena le potnikom, temve\u010d tudi ob\u010danom in drugim zunanjim obiskovalcem. Zanimanje ladjarjev za Koper je sicer izjemno veliko. Menim, da Luka s tem ka\u017ee pripravljenost za sodelovanje\u00a0s \u0161ir\u0161o regijo.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Potniki radi obi\u0161\u010dejo priljubljene turisti\u010dne to\u010dke v Sloveniji, kot so na primer Postojnska jama, Bled, Lipica ali Ljubljana. Letos imamo pribli\u017eno enako \u0161tevilo najavljenih prihodov.”
\n Foto: Luka Koper <\/p>\n

V Skupini Luka Koper je 2.445 zaposlenih. Dr\u017ei podatek, da je bila v 2024 povpre\u010dna bruto pla\u010da 3.743 evrov? <\/p>\n

Podatek dr\u017ei. Zaposlujemo skladno z notranjimi akti in z letnim zaposlitvenim na\u010drtom. Upo\u0161tevamo delovne izku\u0161nje, izobrazbo, usposobljenost, na\u010drtujemo karierne poti, trenutno pa veliko pozornosti namenjamo vzgajanju lu\u0161kih potencialov. V zadnjih desetih letih smo skoraj podvojili \u0161tevilo zaposlenih ter tako sledili ambicioznemu razvoju in obse\u017enim nalo\u017ebam, ki jih izvajamo. Velik del zaposlitev izhaja \u0161e iz obdobja prehoda na nov tristebrni model, v zadnjih letih pa je pomemben dele\u017e predstavljalo tudi prezaposlovanje agencijskih delavcev.<\/p>\n

Torej zni\u017eujete odvisnost od agencijskega dela?<\/p>\n

Zni\u017eujemo, danes imamo zaposlenih le 84 agencijskih delavcev. Je pa ve\u010dji del novih zaposlitev na ra\u010dun dejanskih potreb po dodatnih kadrih \u2013 bodisi zaradi ve\u010djega obsega dela bodisi v lu\u010di razvoja in nalo\u017eb, ki jih izvajamo.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Zaradi digitalizacije in avtomatizacije se usposobljenost na\u0161ih zaposlenih spreminja, njihove ve\u0161\u010dine se spreminjajo. Imamo \u017ee prva mostna dvigala, ki se upravljajo na daljavo in to \u017ee nakazuje, kak\u0161na bo prihodnost v na\u0161em pristani\u0161\u010du. Za to delo pa potrebujemo izku\u0161ene upravljalce dvigal, z izku\u0161njami ne samo na digitalnem delu, ampak tudi na pravi mehanizaciji.”
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

V pristani\u0161\u010du veliko ve\u010dino predstavljajo lu\u0161ki delavci. Kaj pravzaprav pomeni delati v pristani\u0161\u010du? <\/p>\n

Ko sem pri\u0161la v podjetje, si niti nisem znala predstavljati, kako raznolik ekosistem je to. Tu \u017eivi in sobiva cela pristani\u0161ka skupnost: ladjarji, agenti, \u0161pediterji, prevozniki, logisti, pristani\u0161\u010de \u2013 zelo pomembno je sodelovanje z vsemi. Brez usklajenega delovanja z vsemi dele\u017eniki ne bi rastli. V sredi\u0161\u010du na\u0161ega dela in uspehov pa so nedvomno na\u0161i zaposleni. Dobra strokovna usposobljenost, izku\u0161enost in razgledanost kadrov so klju\u010dni za u\u010dinkovito izvajanje vseh operativnih in tehnolo\u0161kih procesov, na\u010drtovanje nove in vzdr\u017eevanje obstoje\u010de infrastrukture ter opreme.<\/p>\n

Za namen usposabljanja smo odprli namenski vadbeni center, v okviru katerega izvajamo najrazli\u010dnej\u0161a prakti\u010dna izobra\u017eevanja za varno delo v pristani\u0161\u010du. Imamo tudi simulator virtualne resni\u010dnosti, kjer se zaposleni usposabljajo za delo na razli\u010dni prekladalni opremi, od vili\u010darja do velikih obalnih dvigal.<\/p>\n

Kak\u0161en delodajalec je Luka Koper? <\/p>\n

Mislim, da smo izjemno dober, zanesljiv\u00a0in skrben zaposlovalec. Na prvo mesto postavljamo zaposlenega, njegovo varnost, zdravje in dobro po\u010dutje. Z veseljem lahko tudi povem, da smo zaklju\u010dili nov gasilski dom, ki je lociran v centru pristani\u0161\u010da. Imamo lastno gasilsko enoto, saj se zavedamo razli\u010dnih tveganj, ki bi lahko nastala. Sodelujemo tudi s socialnimi partnerji.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Na\u0161a glavna vrednota je medsebojno spo\u0161tovanje.”
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Kako pa ohranjate ta neposredni\u00a0stik z delavci na terenu? <\/p>\n

S sodelavci se sre\u010damo na dveh letnih prireditvah: pred novim letom in v za\u010detku poletja. Zbere se nas ve\u010d kot tiso\u010d, takrat je oseben stik najla\u017eji in tudi najbolj pristen, saj se\u00a0dru\u017eimo v spro\u0161\u010denem okolju zunaj\u00a0pristani\u0161\u010da. Sicer pa ohranjamo stik prek ustaljenih komunikacijskih kanalov, ki jih je kar veliko. \u017dal oseben stik pri tako velikem \u0161tevilu ljudi ni vedno mo\u017een, saj imamo 12-urne izmene in\u00a0razli\u010dne urnike. Kljub temu si ob vsaki prilo\u017enosti, naj bo to obele\u017eitev mejnikov pri pretovoru ali kakr\u0161na druga prilo\u017enost, prizadevamo, da s sodelavci nave\u017eemo oseben stik. Sta pa dva dni v letu dela prosta,\u00a0in sicer prvi januar in prvi maj. \u010ce\u00a0je res veliko prometa,\u00a0delamo tudi za prvi maj.<\/p>\n

Kaj pa lokalna skupnost?<\/p>\n

Razpeti smo med dve ob\u010dini, Koper in Ankaran. Zavedamo se, da prostor, ki ga upravljamo, ni samo na\u0161. Res je, da moramo skrbeti za stranke in posel, a hkrati je na\u0161e poslanstvo tudi v tem, da v enaki meri skrbimo tudi za okolje. Sku\u0161amo narediti res vse, kar je v na\u0161i mo\u010di, da so vplivi delovanja pristani\u0161\u010da na okolje \u010dim manj\u0161i. Vzpostavljen imamo redni monitoring emisij (hrup, svetloba, pra\u0161ni delci) in spremljanja kakovosti morske ter podzemnih voda. Aktivno smo se lotili projektov, ki zagotavljajo ve\u010djo samooskrbo z elektri\u010dno energijo, in pospe\u0161ili postopke za \u010dim prej\u0161njo elektrifikacijo obale, kar bo bistveno prispevalo k zmanj\u0161anju hrupa, ki ga za \u010das postanka v pristani\u0161\u010du povzro\u010dajo tovorne ladje.<\/p>\n

Z leti se vi\u0161ajo tudi zneski, ki jih za izvajanje omilitvenih ukrepov namenjamo lokalni skupnosti \u2013 najbli\u017ejim prebivalcem na\u0161ega pristani\u0161\u010da. V okviru sponzorstev in donacij smo finan\u010dno podporo namenili tudi \u0161tevilnim projektom s podro\u010dja \u0161porta, kulture, izobra\u017eevanja in ekologije. Na letni ravni je to 1,6 milijona evrov.<\/p>\n

Drugi tir Diva\u010da\u2013Koper je ena najve\u010djih infrastrukturnih investicij v Sloveniji. Kaj konkretno se bo spremenilo za Luko Koper? <\/p>\n

Zelo\u00a0korektno sodelujemo s Slovenskimi \u017eeleznicami, ta segment je namre\u010d zelo pomemben za delovanje pristani\u0161\u010da. Zgodi se, da si na\u0161e stranke ne morejo zagotoviti dovolj kapacitet na \u017eeleznici in se zato kak\u0161en tovor preusmeri drugam. Ra\u010dunamo, da bomo z drugim tirom za stranke, ki \u017eelijo imeti zaklju\u010deno logisti\u010dno verigo tudi po \u017eeleznici, lahko bolj konkuren\u010dni na na\u0161ih tradicionalnih trgih, isto\u010dasno pa bomo lahko uporabili drugi tir, ko bo zgrajen\u00a0na\u0161 prvi pomol.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Prvi pomol bo zgrajen predvidoma konec leta 2027. Trenutno je v fazi pilotiranja, v morje je treba umestiti 1.757 pilotov, od tega jih je tretjina \u017ee name\u0161\u010denih. Drugi tir bo \u017ee zdaj pomenil pove\u010danje \u0161tevila vlakov, ki gredo iz Luke Koper iz pribli\u017eno sto na 212 vlakov dnevno, seveda pa ra\u010dunamo tudi na izbolj\u0161anje celotnega \u017eelezni\u0161kega omre\u017eja.”\u00a0
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Kot ozko grlo bi izpostavila tovorno postajo v Kopru, dr\u017eava pa to problematiko \u017ee naslavlja in jo odpravlja. Celotna transportna pot in celotna logistika \u010dez Slovenijo bo potem dosti la\u017eja.<\/p>\n

Dotakniva se \u0161e nalo\u017eb. V 2025 ste za nalo\u017ebe namenili skoraj 133 milijonov evrov, leto\u0161nje leto bo z vidika nalo\u017eb \u0161e bolj intenzivno.\u00a0<\/p>\n

Naslednja klju\u010dna investicija je izgradnja nove gara\u017ene hi\u0161e za 11.700 avtomobilov. Investicija je \u017ee v teku, pomembna pa bo za nadaljnji razvoj avtomobilskega\u00a0terminala. K temu sovpada na\u010drtovanje novega\u00a0priveznega mesta za ladje, ki preva\u017eajo vozila. Ta bo v tretjem bazenu in je trenutno v fazi na\u010drtovanja. Imamo \u0161e dve investiciji, ki sta pomembni za tako imenovane generalne tovore, pa tudi za terminal za avtomobile. Zaklju\u010dujemo 12. privez za projektne tovore z rampo, ki bo omogo\u010dal tudi pretovor vozil\u00a0in skladi\u0161\u010de 54, avtomatizirano skladi\u0161\u010de za jeklene kolute, namenjene predvsem avtomobilski industriji in industriji bele tehnike. Odprto bo letos do sredine leta in bo prvo take vrste v regiji,\u00a012. privez\u00a0pa bo zaklju\u010den do konca leta. Nova gara\u017ena hi\u0161a bo predvidoma odprta v za\u010detku leta 2028.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Drugi tir je izrazita konkuren\u010dna prednost, predvsem ker bo zgrajen prej, kot bo tovrstne povezave uspelo narediti sosednjim pristani\u0161\u010dem. Za nas je klju\u010dno, da lahko pretovor iz obstoje\u010dih 1,3 milijon dvignemo na \u017eelenih 1,8 milijona kontejnerskih enot letno, kar bomo dosegli po uspe\u0161ni izvedbi vseh na\u010drtovanih nalo\u017eb v pove\u010danje zmogljivosti kontejnerskega terminala. Zavedamo se, da po cestah ne bi bilo mogo\u010de prepeljati pove\u010danih koli\u010din tovora.”
\n Foto: Jaka Ivan\u010di\u010d <\/p>\n

Koliko vlagate v trajnost in podro\u010dje dru\u017ebene odgovornosti?<\/p>\n

Tema podro\u010djema dajemo poseben pomen, letos bomo samo za trajnostne nalo\u017ebe namenili dobrih 35 milijonov evrov, kar je 18 odstotkov vseh na\u010drtovanih nalo\u017eb. V praksi so\u00a0to investicije v\u00a0son\u010dne elektrarne, priklopne postaje za elektri\u010dne avtomobile, poseben projekt je elektrifikacija obale. Evropske smernice pristani\u0161\u010dem do konca leta 2029 narekujejo izgradnjo infrastrukture, ki bo ladjam za \u010das pristanka v pristani\u0161\u010du omogo\u010dala neposreden priklop na elektriko. V prvi fazi bomo zagotovili priklop za kontejnerske ladje in za potni\u0161ke ladje. Na ta na\u010din bomo bistveno zni\u017eali oz. izni\u010dili izpuste ogljikovega dioksida in pomembno omilili tudi druge negativne vplive delovanja pomo\u017enih motorjev na okolje ter ljudi, ki v njem \u017eivijo.\u00a0<\/p>\n

Dolgoro\u010dna vizija Luke Koper je \u2026<\/p>\n

z ustvarjanjem dodane vrednosti za stranke postati oz. ostati prva izbira\u00a0med pristani\u0161\u010di na evropski ju\u017eni transportni poti.<\/p>\n

Preberite \u0161e prvi del intervjuja z Nevenko Kr\u017ean:\u00a0Nisem za \u017eenske kvote, v poslu \u0161tejejo sposobnosti<\/p>\n

“\u017denske praviloma niso tako koleri\u010dne in ma\u010disti\u010dne kot mo\u0161ki,” pravi o \u017eenskah v poslovnem svetu. \u017denskih kvot ne podpira, saj morajo v poslu odlo\u010dati sposobnosti in argumenti, v Luki Koper pa pri pla\u010dah mo\u0161kih in \u017eensk ne delajo razlik. V prvem delu intervjuja\u00a0je spregovorila \u0161e o vodenju velikega sistema, o tem, kak\u0161na je najbolj\u0161a ekipa, in o odlo\u010ditvah, ki jih je po njenem mnenju najbolj\u0161e prespati.<\/p>\n

“Za zdaj dogajanje na Bli\u017enjem vzhodu ne vpliva na na\u0161e delovanje.”<\/p>\n

Luka Koper v \u0161tevilkah<\/p>\n

\u010cisti prihodki od prodaje (2025)
\n380,3 milijona evrov<\/p>\n

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT v 2025)
\n96,3 milijona evrov<\/p>\n

EBITDA (2025)
\n128 milijonov evrov<\/p>\n

\u010cisti poslovni izid (2025)
\n81,5 milijona evrov<\/p>\n

\u0160tevilo zaposlenih v skupini Luka Koper, d. d. (2025)
\n2.445, osem odstotkov je \u017eensk<\/p>\n

Povpre\u010dna bruto pla\u010da (2024)
\n3.743 evrov<\/p>\n

Skupni ladijski pretovor (2025)
\n23.003.522 ton<\/p>\n

Pretovor – kontejnerji (2025)
\n1.272.161<\/p>\n

Pretovor – avtomobili (2025)
\n914.817<\/p>\n

\u0160tevilo prihodov potni\u0161kih ladij (2025)
\n80,\u00a0123.928 potnikov<\/p>\n

Nalo\u017ebe (2025)
\n132,9 milijona evrov\u00a0<\/p>\n

Na\u010drtovane nalo\u017ebe (2026)
\n201 milijona evrov<\/p>\n

Vrednost delnice (24. 3. 2026)
\n85,50 evrov<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Leto 2025 je bilo v Luki Koper nad pri\u010dakovanji: \u010disti prihodki so bili za 15 odstotkov,\u00a0dobi\u010dek pa 35…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":37347,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[25],"tags":[161,1282,12758,1867,1886,62,37,58,60,38,6280],"class_list":{"0":"post-37346","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-koper","8":"tag-koper","9":"tag-luka-koper","10":"tag-nevenka-krzan","11":"tag-poslovanje","12":"tag-pristanisce","13":"tag-si","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenia","16":"tag-slovenija","17":"tag-slovenscina","18":"tag-uprava"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116294053043346452","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/37346","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=37346"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/37346\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/37347"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=37346"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=37346"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=37346"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}