![\"Meso](\"\/media\/img\/0d\/dc\/f62a594b5673db9057d0.jpeg\"\/)
<\/p>\nRaziskava ka\u017ee na veliko te\u017eavo pri ozna\u010devanju porekla mesa.<\/p>\n
Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, Institut Jo\u017eef Stefan (IJS) in druge institucije so opravili\u00a0raziskavo, v kateri so ugotovili, da je 79 odstotkov svinjskega mesa, ki se prodaja kot slovensko, dejansko uvo\u017eeno. Raziskovalka na odseku za znanosti o okolju na IJS prof. dr. Nives Ogrinc je za Dnevnik povedala, da je bilo med 148 analiziranimi vzorci svinjine devetnajst vzorcev iz trgovin. Teh devetnajst vzorcev je bilo ozna\u010denih kot slovenskih in so bili klju\u010dni za zgornjo ugotovitev.\u00a0<\/p>\n
Za dolo\u010danje geografskega porekla je treba vzpostaviti sistem sledljivosti, ki mora poleg meritev izotopske sestave lahkih elementov (vodik, ogljik, du\u0161ik, kisik, \u017eveplo) vsebovati tudi sestavo glavnih elementov (\u017eveplo, fosfor, \u017eelezo, cink). Bazo pristnih elementov je treba nato vzdr\u017eevati na letni ravni. Iz teh podatkov lahko izdelajo ustrezen model, ki se uporablja pri preverjanju vzorcev s tr\u017ei\u0161\u010da, pi\u0161e Dnevnik. S tem preverjajo, ali je vzorec pridelan v Sloveniji ali ne, pri \u010demer se gotovost dolo\u010ditve giblje med 85 in 100 odstotki.\u00a0<\/p>\n
Dr\u017eave, iz katerih Slovenija uvozi najve\u010d svinjine, so Italija, Avstrija, \u0160panija, Mad\u017earska in Hrva\u0161ka. V raziskavo so vklju\u010dili primerjalne vzorce iz ve\u010d evropskih dr\u017eav, med drugim tudi Italije, Avstrije in \u0160panije. Dr. Ogrinc je za Dnevnik povedala, da jim je metoda omogo\u010dila zelo zanesljivo ugotovitev, da meso ni slovensko, ni pa bilo mogo\u010de dolo\u010diti to\u010dne dr\u017eave izvora. Avtenti\u010dne vzorce svinjine so dobili neposredno od slovenskih rejcev, komercialne so kupili v trgovinah, restavracij ali tr\u017enic pa v raziskavo niso zajeli.\u00a0<\/p>\n
<\/p>\n
Profimedia<\/p>\n
Prehranski varuh Branko Ravnik je za Dnevnik ocenil, da ugotovitve raziskave terjajo hiter in poglobljen odziv nadzornih slu\u017eb. Opozoril je tudi, da pri velikemu \u0161tevilu prehranskih izdelkov navajanje porekla ni obvezno. Kupcem svetuje, da se pri nakupu osredoto\u010dajo na oznako “Izbrana kakovost \u2013 Slovenija”\u00a0in na grafi\u010dno podobo slovenske zastave na \u017eivilih.\u00a0<\/p>\n
Iz podatkov o uvozu hrane, ki jih objavlja Agencija RS za okolje, je razvidno, da smo pred letom 2004 uvozili manj kot polovico vse razpolo\u017eljive hrane, medtem ko je od leta 2020 le \u0161e manj kot petina razpolo\u017eljive hrane doma\u010dega izvora. V 2024 je Slovenija glavnino hrane uvozila iz dr\u017eav \u010dlanic EU, od tega pribli\u017eno 60 odstotkov iz Avstrije, Hrva\u0161ke, Italije in Mad\u017earske. Pri mesu 80 odstotkov vsega uvoza predstavljata svinjina in perutnina.\u00a0<\/p>\n
Leta 2000 je bila Slovenija 77 % samooskrbna s pra\u0161i\u010djim mesom, leta 2024 pa 35 %, ka\u017eejo podatki Statisti\u010dnega urada.\u00a0<\/p>\n