{"id":37742,"date":"2026-03-26T12:49:12","date_gmt":"2026-03-26T12:49:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/37742\/"},"modified":"2026-03-26T12:49:12","modified_gmt":"2026-03-26T12:49:12","slug":"wall-street-in-evropa-v-sredo-v-zelenem-ob-trumpovem-mirovnem-nacrtu-a-nocni-udari-po-isfahanu-ze-brisejo-dobicke-in-nafta-spet-raste","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/37742\/","title":{"rendered":"Wall Street in Evropa v sredo v zelenem ob Trumpovem mirovnem na\u010drtu, a no\u010dni udari po Isfahanu \u017ee bri\u0161ejo dobi\u010dke in nafta spet raste"},"content":{"rendered":"<p>Rast v sredo na Wall Streetu in evropskih borzah je trajala natanko en trgovalni dan. Indeks S&amp;P 500 je v sredo pridobil 0,54 % in kon\u010dal pri 6.591,90 to\u010dke, Dow Jones je napredoval za 305 to\u010dk na 46.429,49, Nasdaq pa za 0,77 % na 21.929,83 to\u010dke, kot poro\u010da CNBC. V \u010detrtek zjutraj so terminske pogodbe na vse tri ameri\u0161ke indekse \u017ee v rde\u010dem, z 0,3-odstotnim upadom, azijski indeks MSCI Asia Pacific pa je izgubil odstotek vrednosti, kot navaja Bloomberg.<\/p>\n<p>Obrat je spro\u017eila izraelska vojska, ki je v no\u010di na \u010detrtek sporo\u010dila, da je zaklju\u010dila obse\u017een val udarov po Isfahanu in ciljala na infrastrukturo iranskega re\u017eima na ve\u010d lokacijah, poro\u010da indijska tiskovna agencija ANI. Izraelsko letalstvo je v Teheranu napadlo proizvodne obrate za zra\u010dno in pomorsko oro\u017eje ter obrambne sisteme. Iran je medtem zavra\u010dal kakr\u0161ne koli pogovore z Washingtonom. Poluradna agencija Fars je ameri\u0161ki 15-to\u010dkovni mirovni na\u010drt, ki ga je posredoval Pakistan, ozna\u010dila za neizvedljivega in nelogi\u010dnega v trenutni fazi spopada.<\/p>\n<p>Ta vzorec se na trgih ponavlja \u017ee tretji teden zapored. Vsaka diplomatska indikacija spro\u017ei rast, vsak nov val udarov jo pobri\u0161e. V ponedeljek, 23. marca, je Trumpova napoved \u201czelo dobrih in produktivnih pogovorov\u201d z Iranom pognala Dow Jones za 631 to\u010dk navzgor. V torek je trg izgubil skoraj vse, ko so cene nafte znova posko\u010dile. V sredo je 15-to\u010dkovni na\u010drt za premirje, ki ga je prvi objavil New York Times, spet pognal indekse v zeleno. V \u010detrtek je isfahanski napad vse postavil pod vpra\u0161aj. Kot je za Bloomberg izjavil Christophe Boucher, direktor nalo\u017eb pri ABN Amro Investment Solutions, algoritemsko trgovanje, ki reagira na klju\u010dne besede \u201cmir\u201d, \u201cpogajanja\u201d in \u201cpremirje\u201d, \u0161e krepi te nihaje.<\/p>\n<p>SVETOVNI DELNI\u0160KI INDEKSI, SREDA 25. MARCA 2026IndeksZaklju\u010dekSpremembaSprememba (to\u010dke)S&amp;P 5006.591,90+0,54 %+35,53Dow Jones46.429,49+0,66 %+305,43Nasdaq Composite21.929,83+0,77 %+167,94STOXX 600\u2013+1,41 %\u2013DAX (Nem\u010dija)\u2013+1,78 %\u2013FTSE MIB (Italija)\u2013+1,65 %\u2013CAC 40 (Francija)\u2013+1,51 %\u2013FTSE 100 (V. Britanija)10.106,84+1,42 %+141,68IBEX 35 (\u0160panija)\u2013+1,54 %\u2013<br \/>\nViri: CNBC, Euronews, Trading Economics | Lider.si<\/p>\n<p>Evropski trgi so v sredo na iste novice odgovorili \u0161e mo\u010dneje. \u0160iroki evropski indeks STOXX 600 je pridobil 1,41 %, kot poro\u010da Euronews. Nem\u0161ka borza je z 1,78-odstotnim skokom DAX vodila rast, sledila je Italija z 1,65-odstotnim napredovanjem FTSE MIB, pari\u0161ki CAC 40 se je okrepil za 1,51 %, londonski FTSE 100 pa za 1,42 % na 10.106 to\u010dk. Edini sektor v rde\u010dem so bile naftne in plinske dru\u017ebe, kjer so ni\u017eje cene surove nafte stisnile mar\u017ee. \u010cetrtkovo jutro z novimi udari po Isfahanu \u017ee postavlja pod vpra\u0161aj vzdr\u017enost teh dobi\u010dkov.<\/p>\n<p>Cena nafte Brent, ki je najpomembnej\u0161i termometer tega konflikta, v zadnjem tednu odslikava isti vzorec nihanja. V sredo se je pocenila za 2,2 % na 102,22 dolarja za sod\u010dek, junijska pogodba pa je kon\u010dala pri 97,26 dolarja, kot navaja agencija AP. \u010cetrtkovi podatki portala Investing.com jo postavljajo pri 96,68 dolarja z razponom med 93,45 in 97,55 dolarja. A od za\u010detka konflikta konec februarja je Brent nihala med 80 in 119 dolarji za sod\u010dek, kar je razpon, ki ga finan\u010dni trgi niso do\u017eiveli od leta 2008.<\/p>\n<p>Analitiki Goldman Sachs, ki jih v posebnem poro\u010dilu citira CNBC, opozarjajo, da cene nafte ne odsevajo temeljnega razmerja ponudbe in povpra\u0161evanja, temve\u010d geopoliti\u010dno premijo za tveganje. Sopredsednik globalne raziskave surovin Daan Struyven ocenjuje, da je motnja iranskih dobav, merjena po dele\u017eu v svetovni ponudbi, najve\u010dja v zadnjih desetletjih. Mednarodna agencija za energijo (IEA) v mar\u010devskem poro\u010dilu o naftnem trgu navaja, da je svetovna ponudba nafte v marcu upadla za osem milijonov sod\u010dkov dnevno, napoved rasti svetovnega povpra\u0161evanja pa je zni\u017eala za 210.000 sod\u010dkov na 640.000 sod\u010dkov dnevno za leto 2026. Bazi\u010dni scenarij Goldman Sachs predvideva postopno normalizacijo pretoka skozi Hormu\u0161ko o\u017eino od aprila naprej v obdobju \u0161tirih tednov, a to predpostavlja diplomatski preboj, ki ga zaenkrat ni na obzorju.<\/p>\n<p>Zlato, ki ga je, po podatkih AP, rast v sredo spet dvignila za 3,4 % na 4.552,30 dolarja za un\u010do, ostaja ujeto med povpra\u0161evanjem po varnem zato\u010di\u0161\u010du in vse vi\u0161jimi donosi ameri\u0161kih obveznic, ki zmanj\u0161ujejo privla\u010dnost neobrestovane kovine.\u00a0Od rekordnih 5.400 dolarjev z za\u010detka marca je plemenita kovina izgubila skoraj petino vrednosti. Kot navaja CBS News, je bila cena 25. marca 4.560,13 dolarja. Srebro se je po podatkih Fortuneja trgovalo pri 72,60 dolarja zjutraj, spotna cena pa je \u010dez dan zrasla na 73,94 dolarja.<\/p>\n<p>SUROVINE V \u010cASU IRANSKE KRIZESurovinaCena 25. 3.Sprememba (sreda)Vrhunec krize (marec)Od vrhuncaNafta Brent ($\/sod\u010dek)97,26-2,2 %119,50-18,6 %Nafta WTI ($\/sod\u010dek)90,32-2,2 %\u2013\u2013Zlato ($\/un\u010do)4.552,30+3,4 %5.400+-15,7 %Srebro ($\/un\u010do)73,94+3,8 %\u2013\u2013Donos 10-l. amer. obveznic4,32 %-7 bp4,42 %pred vojno 3,97 %<br \/>\nViri: CNBC, AP, CBS News, Investing.com, Fortune | Lider.si<\/p>\n<p>Ob\u010dutljivost trgov na vsako novico z Bli\u017enjega vzhoda je neposredno povezana s sve\u017eo makroekonomsko sliko. Ameri\u0161ki urad za statistiko dela je v sredo objavil, da so uvozne cene v februarju posko\u010dile za 1,3 %, kar je najve\u010dja mese\u010dna rast od marca 2022 in ob\u010dutno ve\u010d od pri\u010dakovanih 0,5 %. Izvozne cene so na letni ravni zrasle za 3,5 %, kar je najvi\u0161ja stopnja od oktobra 2022. Ti podatki potrjujejo, da se inflacijski pritiski iz energetskega \u0161oka \u017ee prelivajo v \u0161ir\u0161o ekonomijo, \u0161e preden so se mar\u010devske cene nafte v celoti prelile v cene blaga.<\/p>\n<p>Donos desetletnih ameri\u0161kih dr\u017eavnih obveznic je v sredo sicer upadel na 4,32 % s 4,39 % dan prej, a ostaja ob\u010dutno nad 3,97 %, kolikor je zna\u0161al tik pred za\u010detkom voja\u0161kih operacij konec februarja. V teh razmerah se mno\u017eijo ocene verjetnosti recesije. Po podatkih CNBC model Moody\u2019s Analytics napoveduje 48,6-odstotno verjetnost recesije v naslednjih dvanajstih mesecih, Goldman Sachs jo ocenjuje na 30 %, EY Parthenon na 40 %, Wilmington Trust pa na 45 %. V normalnih razmerah ta verjetnost zna\u0161a pribli\u017eno 20 %. Trg obveznic torej \u017ee vra\u010dunava scenarij, v katerem Fed ne more zni\u017eati obrestnih mer, \u010deprav se gospodarska rast upo\u010dasnjuje.<\/p>\n<p>Vmes so se na Wall Streetu vrstile tudi korporativne novice, ki so v normalnem tednu prevladovale na naslovnicah, v vojnem \u010dasu pa so ostale v ozadju. Britanski Arm Holdings je posko\u010dil za 16,4 %, potem ko je na dogodku v San Franciscu predstavil AGI CPU, svoj prvi lastni \u010dip za podatkovne centre, kot poro\u010da CNBC. Intel in AMD sta oba pridobila ve\u010d kot 7 % po napovedih vi\u0161jih cen procesorjev. Farmacevtski velikan Merck je napovedal prevzem onkolo\u0161ke dru\u017ebe Terns Pharmaceuticals v vrednosti 6,7 milijarde dolarjev. Letalski prevoznik JetBlue je posko\u010dil za 13,4 % po poro\u010dilih, da je najel svetovalce za prou\u010ditev strate\u0161kih mo\u017enosti, vklju\u010dno z morebitno prodajo.<\/p>\n<p>Vodja Mednarodne agencije za atomsko energijo Rafael Grossi je za italijanski \u010dasnik Corriere della Sera izjavil, da bi se pogovori med ZDA in Iranom lahko za\u010deli \u017ee ta konec tedna v Islamabadu. \u010ce so te napovedi to\u010dne, bi naftni trg lahko presko\u010dil navzdol, delni\u0161ki trgi pa navzgor. A tedni borznega trgovanja po za\u010detku iranskega konflikta potrjujejo, da bo vsak odboj na diplomatske novice ostal krhek, dokler se iz Hormu\u0161ke o\u017eine ne premakne prvi tanker brez oviranja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Rast v sredo na Wall Streetu in evropskih borzah je trajala natanko en trgovalni dan. Indeks S&amp;P 500&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":37743,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3],"tags":[5518,500,65,66,333,14031,462,34,1522,37,38,64,404],"class_list":{"0":"post-37742","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-evropa","8":"tag-borza","9":"tag-eu","10":"tag-europe","11":"tag-evropa","12":"tag-iran","13":"tag-kovine","14":"tag-nafta","15":"tag-novice","16":"tag-podjetja","17":"tag-slovene","18":"tag-slovenscina","19":"tag-svet","20":"tag-zda"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116295562935862807","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/37742","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=37742"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/37742\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/37743"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=37742"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=37742"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=37742"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}