![\"04.07.2025](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Wide-A37A0978-1000.webp.webp\")
<\/p>\n <\/p>\n
Izotopska analiza 148 vzorcev svinjine je pokazala, da je skoraj 79 odstotkov vzorcev, ozna\u010denih kot slovenskih, verjetno tujega izvora. Simboli\u010dna fotografija:\u00a0Toma\u017e Skale<\/p>\n
Skoraj 80 odstotkov vzorcev svinjine naj bi imelo potvorjeno slovensko poreklo<\/p>\n
Iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so nedavno sporo\u010dili: \u201cPo raziskavi, ki so jo izvedli Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, Institut Jo\u017eef Stefan (IJS) in druge institucije, je kar 79 odstotkov svinjskega mesa, ki je naprodaj kot slovensko, uvo\u017eenega. To ka\u017ee na resne pomanjkljivosti pri sledljivosti in ozna\u010devanju porekla ter spodkopava zaupanje potro\u0161nikov v doma\u010do ponudbo in po\u0161tenost trga.\u201d<\/p>\n
Prof. dr. Nives Ogrinc, raziskovalka na odseku za znanosti o okolju na IJS, ki se ukvarja tudi z ugotavljanjem geografskega porekla \u017eivil, je navedbe KGZS o potvarjanju slovenskega porekla mesa pra\u0161i\u010dev potrdila. \u00bbAnalizirali smo 148 vzorcev svinjine, od tega devetnajst vzorcev iz trgovin, ki so bili ozna\u010deni kot slovenski. Prav teh devetnajst tr\u017enih vzorcev je bilo klju\u010dnih za ugotovitev, da je 79 odstotkov vzorcev, ozna\u010denih kot slovenskih, verjetno tujega izvora,\u00ab je pojasnila Ogrin\u010deva in pripomnila: \u00bbSkoraj 80 odstotkov neskladij jasno ka\u017ee na resen problem ozna\u010devanja in potrjuje, da je nadzor nad poreklom hrane zelo pomemben.\u00ab Agrarni ekonomist prof. dr. Ale\u0161 Kuhar pa je poudaril, da na podlagi rezultatov izotopskih analiz \u017eivil ni mogo\u010de razlagati razmer na trgu mesa pra\u0161i\u010dev.<\/p>\n
Preverijo lahko le, ali je nekaj pridelano v Sloveniji ali ne<\/p>\n
Po besedah dr. Nives Ogrinc je treba za dolo\u010danje geografskega porekla \u017eivil vzpostaviti ustrezen sistem sledljivosti, in sicer podatkovno zbirko za vsako \u017eivilo posebej, ki mora poleg meritev izotopske sestave lahkih elementov (vodika, ogljika, du\u0161ika, kisika in \u017evepla) vsebovati tudi sestavo glavnih elementov, kot so vsebnost \u017evepla, fosforja, \u017eeleza in cinka. Zaradi naravnih variabilnosti je treba bazo pristnih vzorcev vzdr\u017eevati na letni ravni. Na podlagi teh podatkov izdelajo ustrezen model, ki ga nato uporabijo pri preverjanju vzorcev s tr\u017ei\u0161\u010da. \u00bbPri tej dolo\u010ditvi lahko preverimo samo to, ali je vzorec pridelan v Sloveniji ali ne, gotovost dolo\u010ditve pa se giblje med 85 in 100 odstotki,\u00ab je razlo\u017eila prof. Nives Ogrinc.<\/p>\n
Leta 2018 je v pogovoru za Dnevnik dejala, da imajo \u017ee vzpostavljeno bazo podatkov za vino, na podlagi katerih lahko dolo\u010dijo njegovo geografsko poreklo. Takrat je napovedala, da \u017eelijo vzpostaviti tudi bazo podatkov za svinjino, da bi lahko trgovcem dokazali njihovo ravnanje, \u010de kupce zavajajo z geografskim poreklom. Iz objave KGZS je mogo\u010de sklepati, da zdaj baza podatkov obstaja tudi za svinjino.<\/p>\n
Agencija Republike Slovenije za okolje na svoji spletni strani objavlja podatke o strukturi uvoza hrane. Tam pi\u0161e, da smo pred letom 2004 uvozili manj kot polovico vse razpolo\u017eljive hrane, od leta 2020 pa je le \u0161e manj kot petina razpolo\u017eljive hrane doma\u010dega izvora. V letu 2024 smo je uvozili ve\u010d kot 1,5 milijona ton, glavnino iz dr\u017eav \u010dlanic Evropske unije, od tega pribli\u017eno 60 odstotkov iz Avstrije, Hrva\u0161ke, Italije in Mad\u017earske. Od analiziranih proizvodov Slovenija uvozi najve\u010d \u017eit, sadja, zelenjave in sladkorja, od mesa pa uvozimo najve\u010d svinjine in perutnine, ki predstavljata 80 odstotkov vsega uvoza mesa.<\/p>\n
Ravnik: Potreben je hiter in poglobljen odziv nadzornih slu\u017eb<\/p>\n
Dr. Ogrin\u010deva je povedala, da so v raziskavo vklju\u010dili primerjalne vzorce svinjine iz ve\u010d evropskih dr\u017eav, tudi iz Italije, Avstrije in \u0160panije, ki po za\u010dasnih podatkih Statisti\u010dnega urada Republike Slovenije (Surs) poleg Mad\u017earske in Hrva\u0161ke sodijo med peterico dr\u017eav, iz katerih je Slovenija lani uvozila dale\u010d najve\u010d sve\u017eega, ohlajenega ali zamrznjenega mesa pra\u0161i\u010dev. \u00bbMetoda nam omogo\u010da zelo zanesljivo ugotovitev, da meso ni slovensko, ne moremo pa dolo\u010diti to\u010dne dr\u017eave izvora, saj nimamo podatkovne zbirke pristnih vzorcev iz drugih dr\u017eav,\u00ab je izpostavila dr. Nives Ogrinc. Dejala je tudi, da so avtenti\u010dne vzorce svinjine dobili neposredno od slovenskih rejcev, komercialne pa so kupili v trgovinah. Restavracij ali tr\u017enic v to raziskavo niso zajeli.<\/p>\n
Indic, da je skoraj 80 odstotkov analiziranih vzorcev svinjine, ki so bili ozna\u010deni kot slovenski, verjetno tujega izvora, po mnenju prehranskega varuha Branka Ravnika terja hiter in poglobljen odziv nadzornih slu\u017eb. \u00bbV javnosti \u0161e vedno prevladuje splo\u0161no mnenje, da ljudje ne zaupajo navedbam porekla tam, kjer je to obvezno. To ni dobro, zato je pomembno tak\u0161ne primere raziskati in zagotavljati stalen nadzor,\u00ab je opozoril varuh. Ravnik vidi te\u017eavo tudi v tem, da pri velikem \u0161tevilu prehranskih izdelkov navajanje porekla po evropskih predpisih sploh ni obvezno. Navajanje dr\u017eave izvora ali kraja porekla je denimo obvezno pri sve\u017eem in zamrznjenem ter mletem govejem in svinjskem mesu ter pri perutnini. Pri govejem mesu mora biti ozna\u010dena dr\u017eava rojstva, reje, zakola in razseka mesa, pri svinjskem mesu in perutnini mora biti ozna\u010dena dr\u017eava reje \u017eivali, za vse sve\u017ee meso pa velja, da mora biti ozna\u010dena dr\u017eava, kjer sta bila opravljena zakol in razsek mesa.<\/p>\n
Prehranski varuh Branko Ravnik kupcem svetuje, naj se pri nakupu \u017eivil osredoto\u010dajo na oznako \u00bbIzbrana kakovost \u2013 Slovenija\u00ab in po novem tudi na grafi\u010dno podobo slovenske zastave na kmetijskih proizvodih ali \u017eivilih, ki bo jamstvo za njihovo100-odstotno slovensko pot, da je torej nekaj resni\u010dno rojeno, vzrejeno, pridelano in predelno v Sloveniji.<\/p>\n
Pra\u0161i\u010dereja \u0161e naprej tone<\/p>\n
Po podatkih Sursa je bila Slovenija leta 2000 s pra\u0161i\u010djim mesom 77-odstotno samooskrbna, leta 2024 pa le \u0161e 35-odstotno, zato velikanski uvoz ne presene\u010da. Iz zbornika Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji, ki so ga konec lanskega leta pripravili raziskovalci Kmetijskega in\u0161tituta Slovenije (KIS), izhaja, da se je med letoma 2000 in 2020 \u0161tevilo pra\u0161i\u010derejskih kmetij zmanj\u0161alo za ve\u010d kot 70 odstotkov, za nekoliko manj pa tudi skupno \u0161tevilo pra\u0161i\u010dev. Razlog za to je po oceni strokovnjakov predvsem dejstvo, da se glavnina slovenskih pra\u0161i\u010derejcev ni uspela uspe\u0161no prilagoditi zaostrenim tr\u017enim razmeram.<\/p>\n
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo vizijo slovenskega kmetijstva in hrane do leta 2040. V njej je postavilo cilje, kam \u017eelimo priti do leta 2040, vendar se je ta strate\u0161ki dokument zataknil nekje v medvladni proceduri. Analizo stanja, ki je bila podlaga zanj, je pripravila posebna raziskovalna skupina ljubljanske biotehni\u0161ke fakultete. Ugotovitve je lani na sejmu Agra predstavil agrarni ekonomist dr. Emil Erjavec. Kot posebej pere\u010de je izpostavil razmere v pra\u0161i\u010dereji. Povedal je, da ta panoga \u0161e naprej tone. \u00bb\u010ce se bo tak trend nadaljeval, se bomo leta 2040 pribli\u017eali ni\u010delni to\u010dki. To lahko ogrozi nekaj, kar je pomembno za kmetijsko-prehranski sistem. To so na\u0161i zna\u010dilni kulinari\u010dni proizvodi,\u00ab je poudaril Erjavec.\u00a0<\/p>\n
Preverjajo tudi poreklo izbranih vrst sadja in zelenjave<\/p>\n
Sistem sledljivosti so na IJS vzpostavili za razli\u010dna \u017eivila \u2013 za mleko in mle\u010dne izdelke, za olj\u010dno olje, med, sadne sokove, ribe, izbrane vrste sadja in zelenjave, arome. \u00bbPoreklo ugotavljamo glede na potrebe na\u0161ih odjemalcev, ki tudi prispevajo k vzdr\u017eevanju podatkovne zbirke. Na letni ravni z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin preverjamo tudi poreklo izbranih vrst sadja in zelenjave, kot so jagode, \u010de\u0161nje, jabolka, kakiji in \u010desen,\u00ab je za Dnevnik pojasnila dr. Nives Ogrinc. Na svetovnem tr\u017ei\u0161\u010du je tudi veliko potvorjenega medu, ki mu sicer ni dovoljeno ni\u010desar dodajati, vendar na IJS pristnosti medu trenutno ne preverjajo. \u00bbNa\u0161e metode omogo\u010dajo zaznavanje dodatkov sladkorjev iz rastlin C4, kot je na primer koruzni sirup, in sicer pri pribli\u017eno sedmih odstotkih dodatka ali ve\u010d. Pri ni\u017ejih dele\u017eih zaznava tak\u0161nih dodatkov ni ve\u010d zanesljiva. Poleg tega z na\u0161imi metodami ne moremo ugotavljati prisotnosti sladkorjev iz rastlin C3, kot je denimo pesni sladkor,\u00ab je dejala Ogrin\u010deva.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Izotopska analiza 148 vzorcev svinjine je pokazala, da je skoraj 79 odstotkov vzorcev, ozna\u010denih kot slovenskih, verjetno tujega…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":37765,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[2038,14029,14033,59,61,62,37,58,60,38,14030],"class_list":{"0":"post-37764","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-hrana","9":"tag-poreklo","10":"tag-potvorbe","11":"tag-republic-of-slovenia","12":"tag-republika-slovenija","13":"tag-si","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenia","16":"tag-slovenija","17":"tag-slovenscina","18":"tag-svinjina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116295641649216403","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/37764","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=37764"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/37764\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/37765"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=37764"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=37764"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=37764"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}