{"id":38132,"date":"2026-03-26T19:23:57","date_gmt":"2026-03-26T19:23:57","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/38132\/"},"modified":"2026-03-26T19:23:57","modified_gmt":"2026-03-26T19:23:57","slug":"je-vas-dom-poplavno-ogrozen","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/38132\/","title":{"rendered":"Je va\u0161 dom poplavno ogro\u017een?"},"content":{"rendered":"

Kaj prina\u0161ajo spomladanska poplavna tveganja in kako se pripraviti nanje? Pogovarjali smo se s strokovnjakom za vode, hidrologom dr. Nejcem Bezakom. <\/p>\n

V zadnjih letih je bilo v Sloveniji ve\u010d poplavnih dogodkov, najhuj\u0161e so bile poplave avgusta 2023, ki veljajo za najve\u010djo naravno nesre\u010do v zgodovini dr\u017eave. Najve\u010d poplav se v Sloveniji zgodi jeseni ob dolgotrajnih in obilnih padavinah, poleti pa so pogoste hudourni\u0161ke poplave kot posledica neviht. Mo\u010dni so lahko tudi spomladanski poplavni dogodki. Tak\u0161en primer so bile poplave marca lani, ko so obilne padavine povzro\u010dile visoke vode na \u0161tevilnih rekah in poplavljanje kra\u0161kih polj, vklju\u010dno s Planinskim poljem in Cerkni\u0161kim jezerom. Dogodek je potrdil, da lahko spomladanske vode povzro\u010dijo veliko \u0161kodo na infrastrukturi, kmetijskih zemlji\u0161\u010dih in domovih ter zahtevajo resno obravnavo pri na\u010drtovanju za\u0161\u010ditnih ukrepov.<\/p>\n

\"poplave<\/p>\n

Foto: Shutterstock <\/p>\n

Na poplave vpliva ve\u010d dejavnikov, od podnebnih sprememb do druga\u010dnih vremenskih vzorcev in na\u010dina, kako urejamo prostor, poudarja hidrolog dr. Nejc Bezak<\/a>, profesor na Fakulteti za gradbeni\u0161tvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter \u010dlan UNESCO katedre za zmanj\u0161evanje tveganj vodnih nesre\u010d.\u200b<\/p>\n

Zaradi ogrevanja ozra\u010dja imamo v zadnjih letih ve\u010dinoma manj sne\u017enih padavin in tanj\u0161o sne\u017eno odejo, kar velja tudi za visokogorje. Res obse\u017ena sne\u017eenja so nekako postala redkost. Hkrati vi\u0161je temperature omogo\u010dajo intenzivnej\u0161e nalive. Kombinacija, ko imamo manj snega, a zato mo\u010dnej\u0161e epizode de\u017eja, vodi v druga\u010den tip poplavnih dogodkov kot pred 40 ali 50 leti. Analize ka\u017eejo, da bi lahko ob dolo\u010denih podnebnih scenarijih ti dogodki v prihodnje postali potencialno intenzivnej\u0161i, \u010deprav ve\u010dina podnebnih scenarijev nakazuje zmanj\u0161ano \u0161tevilo tak\u0161nih dogodkov, pravi Bezak.<\/p>\n

Najbolj izpostavljeni na severu dr\u017eave<\/p>\n

Poplavam sta pri nas najbolj izpostavljena alpski in predalpski pas. V teh predelih zra\u010dne mase tr\u010dijo ob orografske ovire, zato je koli\u010dina padavin tam ve\u010dja. Severozahodni in severni del sta bolj ogro\u017eena, manj pa vzhodni in jugovzhodni del Slovenije, kjer te\u017eave najve\u010dkrat povzro\u010dajo lokalne razmere in hudourni\u0161ki vodotoki, pojasnjuje Bezak.<\/p>\n

\"poplave<\/p>\n

Foto: Shutterstock <\/p>\n

Prav hudourniki so bili eden od razlogov za posledice avgustovskih poplav, saj se v zadnjih desetletjih niso vzdr\u017eevali tako, kot bi se morali, tudi zaradi manj\u0161ih sredstev za ta namen. Hudourniki so tako med poplavnim dogodkom preme\u0161\u010dali veliko plavin in plavja, kar je pove\u010dalo \u0161kodo na infrastrukturi v dolvodnih obmo\u010djih. Bezak dodaja, da so se razmere v zadnjih letih nekoliko izbolj\u0161ale, saj se je del ve\u010djih ukrepov tudi realiziral. “V Ljubljani je tak primer vodnogospodarska ureditev Malega grabna. \u010ce pred leti ne bi bilo raz\u0161iritve struge, bi imeli ob avgustovskih poplavah zelo velike te\u017eave v ju\u017enem in zahodnem delu. Ko gre za ekstremne dogodke, so pogosto nujne \u0161iritve strug in nasipi. Pomembno je tudi \u010di\u0161\u010denje prepustov in odstranjevanje vejevja, kar gotovo pomaga pri manj\u0161ih poplavnih dogodkih.”<\/p>\n

Slovenija ima dobro razvit sistem opozarjanja<\/p>\n

Pri zmanj\u0161evanju poplavne ogro\u017eenosti pa imajo svojo vlogo tudi zelene povr\u0161ine, dobro prepustna obmo\u010dja, parki, travniki in nepozidane parcele. “Predvsem z vidika, kak\u0161no koli\u010dino vode lahko zadr\u017eijo, \u010deprav gre za u\u010dinke z manj\u0161o kapaciteto. Pri zelenih povr\u0161inah se voda infiltrira v tla in bogati podtalnico. Bogatijo jo tudi zadr\u017eevalniki vode in zmanj\u0161ujejo hipni odtok v vodotoke. Vegetacija prestreza padavine, lokalno zni\u017euje temperaturo zraka in zagotavlja biotsko raznolikost. Ti ukrepi so gotovo dobrodo\u0161li, ampak imajo v primeru ekstremnih padavin omejeno sposobnost zagotavljanja protipoplavne za\u0161\u010dite.”<\/p>\n

Bezak ocenjuje, da ima Slovenija zelo dobro razvit sistem zgodnjega opozarjanja pred poplavami. Na agenciji\u00a0za okolje na osnovi vremenskih napovedi in modelov za ve\u010d dni naprej ocenjujejo verjetno stanje na rekah in vodotokih ter v primeru poplavnih dogodkov na to pravo\u010dasno opozarjajo. S hidrolo\u0161kimi modeli simulirajo vodni krog, taljenje in kopi\u010denje snega ter odzive vodotokov.\u200b “Ljudem svetujem, da sledijo in zaupajo dr\u017eavnim institucijam. Seveda je pomembno, da vsak posameznik, \u010de ima to mo\u017enost, tudi sam ustrezno ukrepa v okolici svojega bivali\u0161\u010da.”<\/p>\n

\"Poplave<\/p>\n

Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Ali \u017eivite na poplavno ogro\u017eenem obmo\u010dju?<\/p>\n

Za preverjanje poplavne ogro\u017eenosti sta v Sloveniji na voljo dve pomembni spletni orodji: Atlas voda<\/a> in Atlas okolja<\/a>. Z njima lahko vsak sam preveri, ali je njegova stavba na obmo\u010dju pove\u010dane poplavne nevarnosti.\u200b Kar zadeva protipoplavne ukrepe, pa so informacije o tem, kaj storiti pred, med in po poplavah, na voljo na vladni spletni strani<\/a>. Gre za vsakomur razumljive ukrepe, ki jih je dobro poznati, da smo ustrezno pripravljeni na ekstremni dogodek.<\/p>\n

Kaj lahko naredimo sami: od hitrih do trajnih ukrepov<\/p>\n

Pri zmanj\u0161evanju poplavnih tveganj Bezak lo\u010duje med hitrimi in trajnej\u0161imi ukrepi. Med hitre uvr\u0161\u010da ureditev okolice stavb, odstranjevanje vejevja in mote\u010de vegetacije, vzdr\u017eevanje odvodnjavanja ter redno \u010di\u0161\u010denje prepustov. Ti koraki pomagajo, da obi\u010dajne padavine ali kombinacije taljenja snega in de\u017eja \u010dim bolj u\u010dinkovito odte\u010dejo.<\/p>\n

Trajni ukrepi so zahtevnej\u0161i, saj pomenijo ve\u010dje \u010dasovne in finan\u010dne vlo\u017eke. \u010ce \u017eivimo na poplavno nevarnem obmo\u010dju, je smiselno prilagoditi pritli\u010dne prostore: odstraniti potencialne vire onesna\u017eenja, premestiti in\u0161talacije vi\u0161je, namestiti protiplavne ventile in razmisliti o zasnovi prostorov. “Kadar \u017eivimo na poplavnem obmo\u010dju, je pomembno zavedanje, za kak\u0161no obmo\u010dje gre. Gotovo poznate Ple\u010dnikovo cerkev\u00a0svetega Mihaela na Ljubljanskem barju, ki je ravno zaradi izpostavljenosti vodi dvignjena nekaj metrov nad terenom. Ena od mo\u017enosti za\u0161\u010dite je tudi ustrezno zavarovanje<\/a>, ki lahko pokrije potencialno nastalo \u0161kodo.”<\/p>\n

\"Ple\u010dnikova<\/p>\n

Ple\u010dnikova cerkev svetega Mihaela
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Voda ima mo\u010d, ki jo pogosto podcenjujemo<\/p>\n

Med poplavo se je treba izogibati vodi. Sogovornik posebej opozarja na vo\u017enjo skozi poplavljeno vodo. Podatki iz ZDA ka\u017eejo, da je prav vo\u017enja v stoje\u010di ali teko\u010di vodi eden najpogostej\u0161ih vzrokov za smrtne \u017ertve pri poplavah, saj vozilo daje la\u017een ob\u010dutek varnosti. Pri razmeroma majhni globini vode (20\u201330 centimetrov) se lahko avtomobil za\u010dne obna\u0161ati kot plovilo, nad katerim voznik nima ve\u010d pravega nadzora.\u200b Meritve so pokazale, da je pri globini od 30 do 40 centimetrov voda dovolj mo\u010dna, da \u010dlovek v njej te\u017eko stabilno stoji in ohranja ravnote\u017eje, ne da bi ga spodneslo, opozarja Bezak. To lahko razumemo kot pomemben opomin, da je varnost ljudi v takih razmerah na prvem mestu.\u200b<\/p>\n

Del poplavne varnosti je poleg spremljanja opozoril strokovnjakov in prebiranja spletnih virov tudi izobra\u017eevanje, tudi mladih v obliki delavnic v osnovnih \u0161olah, pravi Bezak. Starej\u0161e generacije so bile bolj navajene razmi\u0161ljati o potresih in naravnih tveganjih, danes pa teh znanj ne prena\u0161amo samoumevno naprej.\u200b Poplav ne moremo prepre\u010diti, lahko pa z bolj\u0161im razumevanjem, premi\u0161ljenim urejanjem prostora, izogibanjem gradnje na poplavnih obmo\u010djih in odgovornim ravnanjem bistveno zmanj\u0161amo njihovo \u0161kodljivost, za domove, okolje in \u017eivljenja ljudi.\u200b<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Kaj prina\u0161ajo spomladanska poplavna tveganja in kako se pripraviti nanje? Pogovarjali smo se s strokovnjakom za vode, hidrologom…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":38133,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[3204,1070,124,1138,5752,14132,781,62,37,58,60,38,14130,749,8633,14131],"class_list":{"0":"post-38132","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-advertorial","9":"tag-hisa","10":"tag-ljubljana","11":"tag-nepremicnine","12":"tag-nevarnost","13":"tag-ogrozenost","14":"tag-poplave","15":"tag-si","16":"tag-slovene","17":"tag-slovenia","18":"tag-slovenija","19":"tag-slovenscina","20":"tag-slovensko-zavarovalno-zdruzenje","21":"tag-stanovanje","22":"tag-zavarovanje","23":"tag-zavarovanje-doma"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116297116098909775","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/38132","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=38132"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/38132\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/38133"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=38132"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=38132"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=38132"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}