{"id":38584,"date":"2026-03-27T06:23:27","date_gmt":"2026-03-27T06:23:27","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/38584\/"},"modified":"2026-03-27T06:23:27","modified_gmt":"2026-03-27T06:23:27","slug":"lpp-dizelski-avtobusi-se-bodo-v-petih-letih-poslovili","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/38584\/","title":{"rendered":"LPP: “Dizelski avtobusi se bodo v petih letih poslovili”"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Novi
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNovi vodikovi avtobusi LPP se \u017ee polnijo v Stane\u017ei\u010dah. Foto: MMC RTV SLO\/Avtomobilnost<\/p>\n

Ljubljana se pospe\u0161eno pripravlja na zeleni prehod mestnega avtobusnega prometa. V naslednjih petih letih bo stara dizelska flota nadome\u0161\u010dena z baterijskimi in vodikovimi avtobusi, dr\u017eava pa bo z razpisi in podnebnim skladom omogo\u010dila finan\u010dno podporo, je v pogovoru za Avtomobilnost dejal direktor LPP-ja Rok Vihar. Poleg novih vozil se vzpostavlja tudi infrastruktura za polnjenje, hkrati pa se na\u010drtujejo spremembe linij, ki bodo izbolj\u0161ale dostopnost in pogostost javnega prevoza.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tVIDEO<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tDalj\u0161i pogovor z Rokom Viharjem, direktorjem LPP-ja, lahko pogledate na povezavi tukaj<\/a>.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tNa\u010drtovana flota in dinamika zamenjav<\/p>\n

LPP trenutno upravlja 220 avtobusov. Od tega jih je osem na vodik, 97 na metan, ki jih bodo do leta 2030 nadomestili z biometanom, ter 110 do 115 dizelskih avtobusov, ki jih bo treba nadomestiti v naslednjih petih letih.<\/p>\n

Letos je na\u010drtovana dobava 30 novih avtobusov, prihodnje leto pa bo Ljubljana prejela 26 avtobusov \u2013 16 s podeljenimi sredstvi in dodatnih 20 prek razpisa. Leta 2028 bo dodanih \u0161e 20 novih vozil. S tem bo mesto skoraj doseglo zastavljeni cilj, manjkalo pa bo \u0161e pribli\u017eno 40 avtobusov, ki jih bodo nadomestili do leta 2030.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tVIDEO<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tNa prvi vodikovi polnilnici v Ljubljani smo polnili toyoto mirai. Video na povezavi tukaj<\/a>.<\/p>\n

Finan\u010dno podporo zagotavlja dr\u017eava preko podnebnega sklada, saj je danes cena enega zgibnega avtobusa pribli\u017eno 800.000 evrov brez davka. Vihar pravi, da podra\u017eitev ne morejo preliti na ple\u010da potnikov, zato so zelo odvisni od teh sredstev. “Teh je bilo v zadnjih letih dovolj. Zato verjamem, da bomo cilj do leta 2030 dosegli.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Polnilna
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPolnilna infrastruktura se \u0161iri na treh klju\u010dnih lokacijah v Ljubljani, je za Avtomobilnost povedal Dr. Rok Vihar, direktor LPP. Foto: MMC RTV SLO\/Avtomobilnost<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tPolnilna infrastruktura<\/p>\n

LPP ne bo koncentriral polnilnih mest na eni lokaciji, temve\u010d bo deloval na treh klju\u010dnih to\u010dkah: Stane\u017ei\u010de, Remiza in Verov\u0161kova (zraven toplarne \u0160i\u0161ka). V Stane\u017ei\u010dah je trenutno 12 priklju\u010dnih mest, Na remizi prav tako 12, letos pa bo dodanih \u0161e 24. Na Verov\u0161kovi je trenutno odobrenih sredstev 24 priklju\u010dnih mest, z mo\u017enostjo pove\u010danja na 40. Skupaj bo na voljo pribli\u017eno 70 priklju\u010dnih mest, s prostorsko rezervno mo\u017enostjo \u0161e okoli 15.
Za polnjenje 100 avtobusov je potrebno pribli\u017eno 5 MW priklju\u010dne mo\u010di. To je danes \u017ee mogo\u010de, pravi sogovornik. Polnjenje bo potekalo predvsem pono\u010di, ko je elektrike dovolj, kar zagotavlja nemoteno in u\u010dinkovito delovanje flote.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Kombinacija
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKombinacija baterijskih in vodikovih avtobusov optimizira stro\u0161ke in u\u010dinkovitost. Foto: MMC RTV SLO\/Avtomobilnost<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tVodik kot energijski vektor<\/p>\n

“Vodik ima klju\u010dno vlogo pri uresni\u010ditvi \u201cresni\u010dno zelene\u201d flote,” pravi Vihar. “Pono\u010di je proizvodnja \u00bbzelene energije\u00ab majhna. Prese\u017eke ustvarjamo s fotovoltaiko, ki nastaja v svetlem dnevu dela. \u010ce \u017eelimo energijo pretakati v avtobuse, potrebujemo vmesni \u010dlen – shranjevalnik,” dodaja. Vodik omogo\u010da visoko energijsko gostoto \u2013 pribli\u017eno 3\u20134-krat ve\u010djo kot dizel na enoto mase \u2013 ter omogo\u010da tedensko ali mese\u010dno shranjevanje energije. Cena vodika je trenutno visoka zaradi izgube energije pri proizvodnji in investicij v infrastrukturo, a naj bi dolgoro\u010dno padla z dr\u017eavnimi podporami \u2013 cena bo postal regulirana – in pove\u010dano potro\u0161njo. “Ko bo potro\u0161nja dovolj velika, vodikove tehnologije se bodo pocenile, prese\u017eki energije v sistemu pa so vse ve\u010dje, ko bodo nizke cene elektri\u010dne energije v \u010dasovnih pasih, bo cena elektri\u010dne energije nizka,” pravi Vihar. Klju\u010dni pri tem bodo modularni elektrolizerji, ki omogo\u010dajo hitro predelavo elektri\u010dne energije v vodik, kar zagotavlja stabilno oskrbo avtobusov.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Uporaba
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tUporaba prese\u017ekov zelene energije pove\u010duje trajnost mestnega prometa. Foto: MMC RTV SLO\/Avtomobilnost<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tPrimerjava stro\u0161kov in operativna u\u010dinkovitost<\/p>\n

Vodikov avtobus stane pribli\u017eno 800.000 evrov, baterijski pa 780.000 evrov, kar pomeni minimalno razliko, v praksi pa lahko zna\u0161a 10\u201315 %. Vodikovi avtobusi imajo manj baterij, kar delno kompenzira vi\u0161jo ceno. Toplota, ki nastane pri pretvorbi vodika v elektri\u010dno energijo, se uporablja za ogrevanje potni\u0161ke kabine, kar pove\u010duje energetsko u\u010dinkovitost.<\/p>\n

Spremembe navad in infrastrukture
\n\t\t\t\t\t\t\t\tKako deluje gorivna celica?<\/p>\n

Potnikom ne bo treba spreminjati svojih navad. “LPP zagotavlja udobje in pogostej\u0161i prevoz, da postane javni promet primerljiv z uporabo osebnega avtomobila,” pravi Vihar. Uvedba rumenih pasov na glavnih mestnih vpadnicah in pametno krmiljenje prometa bo skraj\u0161alo potovalni \u010das v naslednjih petih letih. “To bo klju\u010den korak,” pravi sogovornik. Hkrati se bo flota pove\u010dala za 15\u201320 %, kar bo omogo\u010dilo kraj\u0161e intervale in ve\u010djo frekvenco linij.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"LPP
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tLPP nadgrajuje floto, hkrati pa izbolj\u0161uje povezljivost in pogostost linij. Foto: MMC RTV SLO\/Avtomobilnost<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tPrenova linij in nova \u0161tudija<\/p>\n

\u0160tudija prenove sheme linij bo analizirala prometne tokove in identificirala neizkori\u0161\u010dene poti. Kot primer manjkajo\u010de povezave je Vi\u010d \u2013 Dolgi most \u2013 \u0160i\u0161ka, ki bi omogo\u010dila direktno vo\u017enjo brez prehajanja centra. \u0160tudijo izvajata PNZ in PTI, vklju\u010dena pa bo tudi \u0161ir\u0161a javnost.<\/p>\n

Ljubljana je na poti, da do leta 2030 ve\u010dino dizelskih avtobusov nadomesti z baterijskimi in vodikovimi. Klju\u010dni izzivi ostajajo infrastruktura, energijski vektor vodika in optimizacija linij. Z zdru\u017eitvijo teh ukrepov bodo potniki u\u017eivali pogostej\u0161i, bolj u\u010dinkovit in okolju prijazen javni prevoz.<\/p>\n

Dalj\u0161i pogovor z Dr. Rokom Viharjem, direktor LPP, lahko pogledate na povezavi tukaj<\/a>.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Novi vodikovi avtobusi LPP se \u017ee polnijo v Stane\u017ei\u010dah. Foto: MMC RTV SLO\/Avtomobilnost Ljubljana se pospe\u0161eno pripravlja na…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":38585,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[124,5128,62,37,58,60,38,11960,14230],"class_list":{"0":"post-38584","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-ljubljana","9":"tag-lpp","10":"tag-si","11":"tag-slovene","12":"tag-slovenia","13":"tag-slovenija","14":"tag-slovenscina","15":"tag-vodik","16":"tag-vodikov-avtobus"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116299707503063444","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/38584","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=38584"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/38584\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/38585"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=38584"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=38584"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=38584"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}