{"id":38684,"date":"2026-03-27T08:18:28","date_gmt":"2026-03-27T08:18:28","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/38684\/"},"modified":"2026-03-27T08:18:28","modified_gmt":"2026-03-27T08:18:28","slug":"svetovna-cena-kave-padla-kapucina-v-sloveniji-pa-ne-zaradi-zasluzkarstva","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/38684\/","title":{"rendered":"Svetovna cena kave padla, kapu\u010dina v Sloveniji pa ne. Zaradi zaslu\u017ekarstva?"},"content":{"rendered":"

Slovenci smo narod kavopivcev; skodelica di\u0161e\u010de kave zjutraj ali klepet ob njej popoldne sta za mnoge nepogre\u0161ljiv obred. A ta obred je postal v zadnjem \u010dasu precej\u0161en finan\u010dni zalogaj. V zadnjih letih so se cene kakava in kave vztrajno dvigale. Posledice so \u010dutili pivci kave \u2013 tako v lokalih kot v trgovinah je bila kava dra\u017eja. Bralci se na nas pogosto obra\u010date z vpra\u0161anjem, kje se skriva razlog za te visoke cene, \u0161e zlasti ker novice iz sveta ka\u017eejo popolnoma druga\u010dno sliko. Februarja se je zgodil velik obrat, saj so cene kave na svetovnih borzah padle. Zni\u017eala se je tudi cene kave vrste arabica, in sicer za 12,3 odstotka, ka\u017eejo podatki Svetovne banke. Eden od glavnih razlogov za ni\u017ejo ceno kave je napoved zelo dobre letine kave v Braziliji, ki naj bi v sezoni 2025\/26 dosegla rekordnih pribli\u017eno 66 milijonov vre\u010d.<\/p>\n

<\/p>\n

\"kava,<\/p>\n

CARINE IN SU\u0160A<\/p>\n

Kava je rekordno draga, a verjetno bo \u0161e dra\u017eja<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Zakaj torej teh zni\u017eanj ne vidimo na ra\u010dunih, ki jih pla\u010dujemo pri nas? Zaradi zaslu\u017ekarstva?<\/p>\n

\u010ce \u017eelite razumeti, zakaj va\u0161 espresso ali kapu\u010dino ni cenej\u0161i za 12 odstotkov, kolikor je padla cena arabice, morate pogledati \u0161ir\u0161o sliko doma\u010dega gospodarstva. Skok v Slovenijo razkrije druga\u010dno realnost od tiste na brazilskih planta\u017eah.<\/p>\n

Februarja se je pri nas rast cen \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din na letni ravni nekoliko pospe\u0161ila in dosegla 2,9 odstotka. Pri tej rasti ni \u0161lo le za manj\u0161e premike; nekateri stro\u0161ki so dobesedno poleteli v nebo. Izstopala je rast cen v skupini stanovanje, voda, elektri\u010dna energija, plin in drugo gorivo (za desetino), ki je izvirala iz porasta cen elektri\u010dne energije za dve petini. To je posledica u\u010dinka lanskih \u00bbumetno\u00ab nizkih cen, saj je vlada februarja lani zadnji mesec regulirala cene. Prav tako se je nadaljevala izrazita rast cen lesnega goriva za tretjino, poudarjajo pri Gospodarski zbornici Slovenije na podlagi podatkov Statisti\u010dnega urada RS.<\/p>\n

Kljub globalnim padcem borznih cen se moramo slovenski potro\u0161niki zavedati, da surovina predstavlja le majhen del tistega, kar pla\u010damo na blagajni.<\/p>\n

Glavni ekonomist in vodja analitske slu\u017ebe pri GZS Bojan Ivanc ob tem pojasnjuje pomembno podrobnost glede vpliva energentov na samo proizvodnjo kave. V pra\u017earnah kave uporabljajo kot energent praviloma zemeljski plin, najnovej\u0161e pa elektri\u010dno energijo. Prav tako dodaja, da arabica ni najpogosteje uporabljena pri proizvodnji kave, temve\u010d vrsta robusta.<\/p>\n

Koliko dejansko stane kavno zrno?<\/p>\n

Ko potro\u0161niki razmi\u0161ljamo o ceni kave, pogosto ena\u010dimo ceno surovine s ceno kon\u010dnega izdelka. Vendar je zrno le drobec tistega, kar na koncu pla\u010damo. Odvisno je, ali se pogovarjamo o kavi v lokalu ali o kavi v vre\u010dki v maloprodaji.<\/p>\n

Razlike so namre\u010d osupljive. V prvem primeru je dele\u017e cene kavnih zrn od 7 do 10 odstotkov cene kave, v drugem primeru pa je odvisno, ali govorimo o kavi, ki je proizvedena pod blagovno znamko trgovca ali priznanega proizvajalca. V primeru trgovske blagovne znamke je dele\u017e kavnih zrn okoli 25 do 35 odstotkov kon\u010dne cene. V primeru priznane blagovne znamke pa je ta dele\u017e med 35 in 60 odstotki, odvisno od me\u0161anice zrn, njihovega porekla in kakovosti pra\u017earne.<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

To pomeni, da je v va\u0161i skodelici kave v priljubljeni kavarni stro\u0161ek same kave izjemno majhen. Bojan Ivanc poudarja, da so v lokalih klju\u010dne cene odvisne od stro\u0161kov dela (pla\u010dilo baristi, natakarju) in najemnine. In tu ti\u010di glavni razlog za visoke cene: kava v lokalih se ne bo pocenila, ker potro\u0161niki cenijo lokacijo, prav tako se pla\u010de zaposlenih hitro pove\u010dujejo, tudi zaradi u\u010dinka dviga minimalne pla\u010de in uvedbe zimskega regresa, utemeljujejo pri GZS.<\/p>\n

Zakaj trgovci\u00a0ne zni\u017eajo cen takoj?<\/p>\n

\u010ce lahko razumemo, da storitev v gostinstvu stane, se marsikdo vpra\u0161a, zakaj niso cenej\u0161e vsaj kave v vre\u010dkah, ki jih kupujemo v trgovini. Iz Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) odgovarjajo, da so borzne cene surovin, kamor sodita tudi kava in kakav, v zadnjih letih zelo dinami\u010dne in ob\u010dutljive za razli\u010dne globalne dejavnike, kot so na primer tudi vremenske razmere v dr\u017eavah pridelovalkah.<\/p>\n

\"Bojan<\/p>\n

Bojan Ivanc,\u00a0Gospodarska zbornica Slovenije: \u00bbGlede na majhen pomen surovin v kon\u010dni ceni predelane hrane pri\u010dakujem pocenitev \u010dokolade, kar se \u017ee dogaja, in mlete kave.\u00ab \/ Foto: dokumentacija<\/p>\n

A na polico ne pride gola surovina. Poleg teh vplivov na cene kave in kakava vplivajo \u0161e stro\u0161ki proizvodnje, stro\u0161ki energije, transporta, stro\u0161ki embala\u017ee in stro\u0161ki delovne sile. Trgovci se morajo tak\u0161nim tr\u017enim razmeram na globalnem trgu prilagajati, kar pomeni, da temu sledijo tudi pri pogajanjih z dobavitelji, predvsem pa so zavezani, da potro\u0161nikom pri posameznih, torej tudi pri borznih izdelkih, zagotavljajo najbolj\u0161e razmerje med kakovostjo in ceno.<\/p>\n

Na o\u010ditke, da se podra\u017eitve hitro poznajo, pocenitve pa ne, na TZS pojasnjujejo: \u00bbDr\u017ei, da v zadnjem obdobju upadajo borzne cene kave in kakava, vendar se te spremembe borznih cen tako navzgor kot tudi navzdol zaradi specifi\u010dnosti trgovanja z borznim blagom in sistemom vnaprej\u0161njega na\u010drtovanja koli\u010din za neko dalj\u0161e obdobje na trgovskih policah ne morejo odraziti takoj, ampak se odrazijo z dolo\u010denim \u010dasovnim zamikom,\u00ab poudarjajo trgovci, Bojan Ivanc iz GZS pa se s tem strinja in dodaja, da je ta pojav globalen: \u00bbTako velja za ves svet in Slovenije tu ni posebnost.\u00ab<\/p>\n

Bo dr\u017eava posegla vmes?<\/p>\n

Mnogi potro\u0161niki se ob tak\u0161nih cenovnih neskladjih obrnejo na dr\u017eavo z upanjem na regulacijo. Vendar pa na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in \u0161port pojasnjujejo, da neposredno vme\u0161avanje v cene na trgu ni mogo\u010de oziroma ni predvideno za tak\u0161ne primere.<\/p>\n

Zakon o kontroli cen ne dolo\u010da konkretnih cen hrane, ampak okvir, v katerem lahko dr\u017eava uvede nadzor, omejitve ali regulacijo. Udele\u017eenci na trgu cene oblikujejo svobodno, na podlagi ponudbe, povpra\u0161evanja in drugih konkuren\u010dnih dejavnikov. Dr\u017eavni organi smejo uporabljati le z zakonom dolo\u010dene ukrepe kontrole cen in le zaradi razlogov, ki so dolo\u010deni z zakonom, in sicer morajo biti ukrepi nujni glede na razlog ukrepa, v najmanj\u0161i meri omejujejo konkurenco in so najbli\u017eji normalnim tr\u017enim razmeram ter najhitreje pripeljejo do odprave razlogov za ukrepe kontrole cen.<\/p>\n

Prav tako varstvo potro\u0161nikov ne vklju\u010duje dolo\u010danja cen. Zakon o varstvu potro\u0161nikov ne omogo\u010da ukrepov neposrednega poseganja v oblikovanje cen, temve\u010d dolo\u010da le, kako morajo biti cene predstavljene pri ponujanju, prodajanju in drugih oblikah tr\u017eenja potro\u0161nikom. Na ministrstvu ukrepov neposrednega poseganja v oblikovanje cen torej ne pripravljajo zaradi prej omenjenega svobodnega oblikovanja cen na trgu.<\/p>\n

Na ministrstvu \u0161e dodajajo, da se cene na trgu oblikujejo kot rezultat razmerja med stro\u0161ki podjetij, povpra\u0161evanjem potro\u0161nikov in stopnjo konkurence med ponudniki. \u010ce je konkurenca mo\u010dna in imajo potro\u0161niki ve\u010d alternativ, so podjetja praviloma prisiljena spremembe stro\u0161kov (tako zvi\u0161anja kot zni\u017eanja) vsaj deloma prenesti v kon\u010dne cene, sicer tvegajo izgubo kupcev. Nasprotno pa se lahko na manj konkuren\u010dnih trgih prilagajanje cen dogaja po\u010dasneje. Cenovne odlo\u010ditve so tako pristojnost podjetij, konkurenca na trgu pa predstavlja glavni mehanizem za oblikovanje pravi\u010dnih maloprodajnih cen.<\/p>\n

\u010ceprav kava v va\u0161i najljub\u0161i kavarni o\u010ditno \u0161e ne bo cenej\u0161a, pa za tiste, ki si napitke in prigrizke radi pripravljate doma, vseeno obstaja nekaj optimizma.<\/p>\n

\u017darek upanja za doma\u010de kuhinje<\/p>\n

Bojan Ivanc opa\u017ea pozitivne premike na trgovskih policah: \u00bbCene mlete kave so se \u017ee za\u010dele zni\u017eevati.\u00ab Pogovor sklene z nekoliko bolj spodbudno napovedjo za potro\u0161nike: \u00bbGlede na majhen pomen surovin v kon\u010dni ceni predelane hrane pri\u010dakujem pocenitev \u010dokolade, kar se \u017ee dogaja, in mlete kave.\u00ab<\/p>\n

Kljub globalnim padcem borznih cen se moramo slovenski potro\u0161niki zavedati, da surovina predstavlja le majhen del tistega, kar pla\u010damo na blagajni. Pla\u010de zaposlenih, vi\u0161ji ra\u010duni za elektriko in najemnine terjajo svoj davek. Dokler bodo ti lokalni stro\u0161ki rasli, bodo ni\u017eje borzne cene komajda ubla\u017eile kon\u010dni znesek na va\u0161em ra\u010dunu.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Slovenci smo narod kavopivcev; skodelica di\u0161e\u010de kave zjutraj ali klepet ob njej popoldne sta za mnoge nepogre\u0161ljiv obred.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":38685,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[5518,81,14256,82,5522,173,4335,5424,84,83,4787,12092,62,37,58,60,38,1322],"class_list":{"0":"post-38684","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-borza","9":"tag-business","10":"tag-cene-kave","11":"tag-economic","12":"tag-energenti","13":"tag-gospodarstvo","14":"tag-inflacija","15":"tag-kava","16":"tag-poslovni","17":"tag-poslovni-svet","18":"tag-potrosniki","19":"tag-regulacija-cen","20":"tag-si","21":"tag-slovene","22":"tag-slovenia","23":"tag-slovenija","24":"tag-slovenscina","25":"tag-trgovina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116300159611671631","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/38684","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=38684"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/38684\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/38685"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=38684"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=38684"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=38684"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}