![\"Obstoje\u010di](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/2806443.width-660.format-webp.webp.webp\")
<\/p>\nZa doseganje tega cilja je podro\u010dje ogrevanja \u0161e posebej pomembno, ker je najve\u010dji porabnik energije v stavbah.<\/p>\n
Med re\u0161itvami za razoglji\u010denje ogrevanja ima pomembno vlogo biometan \u2013 obnovljiv plin, ki ga lahko proizvedemo iz lokalnih organskih virov ter uporabljamo v obstoje\u010dem plinovodnem omre\u017eju in ogrevalnih napravah.<\/p>\n
Biometan \u2013 lokalni obnovljiv vir iz organskih materialov<\/p>\n
Biometan je pre\u010di\u0161\u010den bioplin, ki ga lahko pridobivamo iz razli\u010dnih organskih materialov, kot so gospodinjski biolo\u0161ki odpadki, ostanki hrane, \u017eivila s prete\u010denim rokom uporabe, odpadki \u017eivilskopredelovalne industrije in klavni\u0161ki odpadki. Njegova proizvodnja hkrati re\u0161uje tudi problematiko ravnanja z biolo\u0161kimi odpadki.<\/p>\n
Proizvodnja biometana kmetijstvu odpira nove razvojne prilo\u017enosti in dodatne vire prihodkov<\/p>\n
V kmetijstvu lahko za proizvodnjo biometana uporabimo rastlinsko biomaso iz naknadnih posevkov po spravilu glavnih kultur, travno biomaso s trajnih travnikov, \u017eivinska gnojila (gnojevko in hlevski gnoj) ter \u017eetvene ostanke, kot sta slama in koruznica. Proizvajamo ga izklju\u010dno iz surovin, ki niso namenjene prehrani ljudi ali krmi \u017eivali, hkrati pa izpolnjujejo stroge trajnostne zahteve evropske zakonodaje.<\/p>\n
Anaerobna obdelava \u017eivinskih gnojil prina\u0161a \u0161tevilne okoljske, kmetijske in gospodarske koristi. Med drugim pomembno zmanj\u0161a emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo pri skladi\u0161\u010denju gnojevke in gnoja, izbolj\u0161a kakovost gnojil in zmanj\u0161a neprijetne vonjave.<\/p>\n
Ker ogljikov dioksid, ki nastane pri rabi biometana, izvira iz predhodno vezanega ogljika v biomasi, se biometan uvr\u0161\u010da med nizkooglji\u010dne oziroma podnebno nevtralne vire energije.<\/p>\n
Klju\u010dna vloga pri razoglji\u010denju ogrevanja \u2013 brez zahtevnih investicij<\/p>\n
Ogrevanje prostorov in priprava tople vode imata najve\u010dji dele\u017e porabe energije v slovenskih gospodinjstvih. Razoglji\u010denje tega podro\u010dja je zato eno najve\u010djih energetskih in dru\u017ebenih izzivov prihodnjih let.<\/p>\n
Biometan omogo\u010da postopno in izvedljivo razoglji\u010denje ogrevanja. Uporabljati ga je mogo\u010de v obstoje\u010dih plinskih kotlih in ogrevalnih sistemih, kar gospodinjstvom omogo\u010da zmanj\u0161evanje oglji\u010dnega odtisa brez velikih in zahtevnih nalo\u017eb v zamenjavo ogrevalnih naprav. Obstoje\u010de plinovodno omre\u017eje v Sloveniji je tehni\u010dno v celoti prilagojeno distribuciji biometana in ima zadostne zmogljivosti, zato dodatna vlaganja v infrastrukturo praviloma niso potrebna.<\/p>\n
<\/p>\n
Obstoje\u010di plinski kotli delujejo tudi na biometan. FOTO: GIZ DZP<\/p>\n
Pomemben potencial tudi v Sloveniji \u2013 klju\u010den dejavnik energetske samooskrbe<\/p>\n
Slovenija ima zaradi razvite kmetijske dejavnosti in razpolo\u017eljivosti organskih odpadkov pomemben potencial za proizvodnjo biometana. Razvoj tega sektorja bo prispeval k ve\u010dji energetski neodvisnosti dr\u017eave in zmanj\u0161anju emisij toplogrednih plinov. Hkrati bi gospodinjstvom omogo\u010dil postopno in stro\u0161kovno vzdr\u017eno razoglji\u010denje ogrevanja.<\/p>\n
Proizvodnja biometana potrebuje spodbudno odlo\u010devalsko okolje<\/p>\n
Za izkori\u0161\u010danje tega potenciala bodo klju\u010dni stabilno regulativno okolje, ustrezne spodbude za investicije in obratovanje proizvodnih naprav ter pospe\u0161eno vklju\u010devanje biometana v prenosno in distribucijska plinovodna omre\u017eja, ki tako ostajajo pomembna infrastruktura zelenega energetskega prehoda.<\/p>\n
Naro\u010dnik oglasne vsebine je\u00a0GIZ DZP, g. i. z.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Za doseganje tega cilja je podro\u010dje ogrevanja \u0161e posebej pomembno, ker je najve\u010dji porabnik energije v stavbah. Med…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":38882,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[14307,81,82,4334,14309,10098,881,14308,84,83,10076,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-38881","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-biometan","9":"tag-business","10":"tag-economic","11":"tag-energija","12":"tag-giz-dzp","13":"tag-obnovljivi-viri-energije","14":"tag-plin","15":"tag-plinski-kotli","16":"tag-poslovni","17":"tag-poslovni-svet","18":"tag-razogljicenje","19":"tag-si","20":"tag-slovene","21":"tag-slovenia","22":"tag-slovenija","23":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116300839851209264","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/38881","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=38881"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/38881\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/38882"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=38881"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=38881"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=38881"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}