Slovensko gospodarstvo tudi v letu 2025 ostaja mo\u010dno odvisno od izvoza, pri \u010demer ostaja Nem\u010dija \u0161e naprej njegov klju\u010dni partner. A nova evropska statistika ka\u017ee, da se okolje, v katerem trguje Slovenija, hitro spreminja in to ne nujno v pozitivno smer.<\/p>\n
Podatki Eurostata razkrivajo, da se je trgovinska dinamika v za\u010detku leta 2026 opazno ohladila. Izvoz evrskega obmo\u010dja se je januarja medletno zmanj\u0161al za 7,6 odstotka, uvoz pa za 7,3 odstotka. \u0160e bolj zgovoren je podatek, da se je prese\u017eek v sektorju strojev in vozil sesul s 13,2 milijarde evrov na le 1,6 milijarde. Gre za sektor, ki je hrbtenica industrije v Srednji Evropi in s tem tudi slovenskega izvoza.<\/p>\n
Nem\u010dija tudi v letu 2025 ostaja najve\u010dji trgovinski partner Slovenije, kar pomeni, da slovensko gospodarstvo ostaja tesno vezano na nem\u0161ko industrijo. V normalnih razmerah je to prednost, v trenutnih razmerah pa vse bolj postaja tveganje.<\/p>\n
Nem\u0161ka industrija, zlasti avtomobilska, je pod pritiskom prestrukturiranja, elektrifikacije in \u0161ibkej\u0161ega povpra\u0161evanja. To se neposredno preliva v dobavne verige, kjer sodelujejo slovenska podjetja. Ko pade prese\u017eek v sektorju strojev in vozil na ravni EU, je to znak, da se zmanj\u0161uje aktivnost v industriji, od katere je Slovenija mo\u010dno odvisna.<\/p>\n
Izvoz industrije pod pritiskom<\/p>\n
Podatki ka\u017eejo, da so najve\u010dji padci na ravni EU prav v industrijskih sektorjih. Izvoz kemikalij se je zmanj\u0161al za ve\u010d kot 20 odstotkov, prese\u017eek v tem segmentu pa se je ob\u010dutno zni\u017eal. Podoben trend je v segmentu strojev in vozil. Prav ti sektorji, ki tradicionalno nosijo evropski izvoz, so trenutno pod najve\u010djim pritiskom.<\/p>\n
Na Slovenijo to vpliva dvojno. Industrijski izvoz, zlasti povezan z avtomobilsko dobavno verigo, je izpostavljen upadu, medtem ko farmacevtski in nekateri tehnolo\u0161ki segmenti ostajajo stabilnej\u0161i.<\/p>\n
Trgovinski saldo pod pritiskom globalnih tokov<\/p>\n
Na ravni EU se je trgovinski prese\u017eek sicer ohranil na letni ravni, vendar se je zmanj\u0161al. Evrsko obmo\u010dje je v letu 2025 ustvarilo prese\u017eek v vi\u0161ini pribli\u017eno 150 milijard evrov, kar je manj kot leto prej.<\/p>\n
Hkrati se ka\u017ee pomemben trend v odnosu do klju\u010dnih partnerjev. Trgovinski primanjkljaj s Kitajsko ostaja visok in se \u0161e pove\u010duje, saj uvoz ostaja bistveno vi\u0161ji od izvoza. Po drugi strani se je prese\u017eek z ZDA mo\u010dno zmanj\u0161al zaradi padca izvoza. Globalno ravnote\u017eje trgovine se premika, kar dodatno vpliva na evropska, in s tem tudi slovenska podjetja.<\/p>\n
Slovenija v evropskem kontekstu<\/p>\n
Slovenija se v tej sliki uvr\u0161\u010da med dr\u017eave, ki so mo\u010dno integrirane v evropske industrijske tokove. Podobno kot Avstrija in Mad\u017earska je tudi njeno gospodarstvo mo\u010dno vezano na izvoz industrijskih izdelkov. Spremembe na ravni EU so za Slovenijo \u0161e bolj izrazite kot za dr\u017eave z bolj razpr\u0161eno strukturo gospodarstva.<\/p>\n
Podatki ka\u017eejo, da se struktura trgovine sicer spreminja, vendar po\u010dasi. Odvisnost od Nem\u010dije ostaja visoka, industrija pa ostaja klju\u010dni nosilec izvoza. Slovenija ostaja izpostavljena cikli\u010dnim nihanjem evropske industrije, kar je v \u010dasu rasti lahko prednost, v \u010dasu ohlajanja pa slabost.<\/p>\n
Trgovinski podatki za leto 2025 in za\u010detek 2026 ne ka\u017eejo preobrata, ampak za\u010detek bolj zahtevnega obdobja. Padci izvoza, pritisk na industrijo in spremembe v globalnih tokovih ka\u017eejo, da se pogoji za izvoz zaostrujejo. Prihodnja rast Slovenije bo vse bolj odvisna od tega, kako hitro bo uspela raz\u0161iriti strukturo izvoza in zmanj\u0161ati odvisnost od enega klju\u010dnega trga.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Slovensko gospodarstvo tudi v letu 2025 ostaja mo\u010dno odvisno od izvoza, pri \u010demer ostaja Nem\u010dija \u0161e naprej njegov…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":39066,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[25],"tags":[5895,422,173,13107,161,493,62,37,58,60,38,1322],"class_list":{"0":"post-39065","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-koper","8":"tag-eurostat","9":"tag-evropska-unija","10":"tag-gospodarstvo","11":"tag-izvoz","12":"tag-koper","13":"tag-nemcija","14":"tag-si","15":"tag-slovene","16":"tag-slovenia","17":"tag-slovenija","18":"tag-slovenscina","19":"tag-trgovina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116301536101895130","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/39065","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=39065"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/39065\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/39066"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=39065"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=39065"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=39065"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}