{"id":39787,"date":"2026-03-28T07:51:11","date_gmt":"2026-03-28T07:51:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/39787\/"},"modified":"2026-03-28T07:51:11","modified_gmt":"2026-03-28T07:51:11","slug":"to-je-sedem-drzav-ki-ljudem-placujejo-da-se-preselijo-v-letu-2026-med-njimi-je-tudi-nasa-soseda","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/39787\/","title":{"rendered":"To je sedem dr\u017eav, ki ljudem pla\u010dujejo, da se preselijo v letu 2026 \u2013 med njimi je tudi na\u0161a soseda"},"content":{"rendered":"

V \u010dasu, ko se meje med delom in krajem bivanja vedno bolj bri\u0161ejo, ideja o selitvi v drugo dr\u017eavo ni ve\u010d rezervirana samo za redke privilegirance. Nasprotno, postaja realna, premi\u0161ljena odlo\u010ditev \u2013 celo strate\u0161ki korak. V tem novem globalnem okolju nekatere dr\u017eave gredo \u0161e korak dlje: ne le da vas vabijo, ampak vam nudijo tudi finan\u010dni spodbudi, da tam za\u010dnete novo poglavje \u017eivljenja. Tukaj je sedem dr\u017eav, ki ljudem pla\u010dujejo za selitev \u2013 prilo\u017enost, ki nara\u0161\u010da za digitalne nomade, podjetnike in oddaljene delavce.<\/p>\n

V zadnjih letih je delo na daljavo temeljito spremenilo eno najstarej\u0161ih predpostavk o sodobnem \u017eivljenju: da mora biti kraj, kjer \u017eivite, povezan s krajem, kjer delate. Desetletja je selitev v tujino obi\u010dajno pomenila korporativni transfer, pokojninski na\u010drt ali spopadanje z zapletenim imigracijskim postopkom. Danes rast dela na daljavo, digitalnega podjetni\u0161tva in podjetij, ki jih vodijo ustvarjalci, dramati\u010dno \u0161iri krog ljudi, ki lahko realno razmi\u0161ljajo o \u017eivljenju v tujini. \u0160tevilni strokovnjaki ugotavljajo, da njihove kariere niso ve\u010d vezane na eno mesto \u2013 ali celo eno dr\u017eavo. Ta sprememba je \u017ee vidna v migracijskih vzorcih. Nedavna poro\u010dila o tem, kam se Ameri\u010dani vse pogosteje selijo v tujino, poudarjajo, kako dostopnost, fleksibilen na\u010din \u017eivljenja in globalna mobilnost spreminjajo odlo\u010ditve o tem, kje \u017eiveti.<\/p>\n

Ekonomija digitalnih nomadov raste prav tako hitro. Svetovalno podjetje MBO Partners ocenjuje, da se bo okoli 18,5 milijona Ameri\u010danov leta 2025 identificiralo kot digitalni nomadi \u2013 kar je ve\u010d kot 150 odstotkov ve\u010d kot leta 2019, ko delo na daljavo spreminja profesionalno mobilnost. Analiza Gallupa iz septembra 2025 je pokazala, da pribli\u017eno vsak \u010detrti ameri\u0161ki zaposlenec zdaj vsaj delno dela na daljavo \u2013 sprememba, ki \u0161e dodatno pove\u010duje \u0161tevilo strokovnjakov, ki lahko razmi\u0161ljajo o \u017eivljenju v tujini, ali gradijo kariero neodvisno od lokacije kot podjetniki, ustvarjalci in digitalni nomadi.<\/p>\n

Kot sem raziskal v nedavni analizi dr\u017eav, ki privabljajo digitalne nomade, nara\u0161\u010dajo\u010da populacija delavcev, neodvisnih od lokacije, vpliva na to, kako dr\u017eave razmi\u0161ljajo o prebivali\u0161\u010du, imigracijski politiki in programih za vizume za digitalne nomade. Za oddaljene delavce, ustanovitelje\u00a0in ustvarjalce, katerih kariera je mobilna, postaja geografska lokacija vse bolj fleksibilna. Po vsej Evropi, Aziji in delih Amerike vse ve\u010d dr\u017eav in lokalnih skupnosti preizku\u0161a nenavadno strategijo privabljanja novih prebivalcev: ponujajo finan\u010dne spodbude za selitev. V nekaterih primerih spodbude vklju\u010dujejo neposredna denarna izpla\u010dila. Drugod imajo obliko dav\u010dnih olaj\u0161av, stanovanjskih subvencij ali podpore za startupe, namenjene podjetnikom, oddaljenim strokovnjakom in digitalnim nomadom, ki so pripravljeni na preselitev. Za tiste, ki \u017ee razmi\u0161ljajo o \u017eivljenju v tujini \u2013 ali raziskujejo vizume za digitalne nomade, in druge oblike bivanja \u2013 ti programi postajajo del \u0161ir\u0161ega pogovora o globalni mobilnosti. Programi za selitev so le naslednje poglavje te zgodbe. Predstavljamo vam sedem dr\u017eav, med katerimi je tudi na\u0161a soseda, ki trenutno nudijo spodbude za selitev.<\/p>\n

1. \u0160vica (Albinen)<\/p>\n

\"Alpska<\/p>\n

Alpska vas Albinen FOTO: Fb<\/p>\n

Alpska vas Albinen je za\u010dela enega najbolj znanih programov preselitev v Evropi. Da bi ustavili padec \u0161tevila prebivalcev, mesto nudi 25.000 \u0161vicarskih frankov (okoli 24215 evrov) na odraslo osebo in 10.9278 evrov na otroka dru\u017einam, ki se \u017eelijo trajno preseliti. Prosilci morajo kupiti nepremi\u010dnino, vredno vsaj 218.549 evrov, in se zavezati \u017eiveti v Albinenu vsaj deset let \u2013 sicer morajo vrniti spodbudo. Program je usmerjen v mlade dru\u017eine, ki lahko dolgoro\u010dno prispevajo k skupnosti.<\/p>\n

2. Italija<\/p>\n

\"Obala<\/p>\n

Obala Kalabrije FOTO: Yara Nardi, Reuters<\/p>\n

Italija je postala ena najbolj znanih dr\u017eav, ki ponuja spodbude za selitev, predvsem v majhnih ju\u017enih vaseh, ki se soo\u010dajo z depopulacijo. Nekaj mest v Kalabriji nudi od 28.000 do 30.000 evrov novincem, ki se \u017eelijo preseliti v kraje z manj kot 2.000 prebivalci in tam za\u010deti posel. Izpla\u010dila se obi\u010dajno razporedijo \u010dez ve\u010d let, prosilci pa morajo biti pogosto mlaj\u0161i od 40 let in se zavezati stalnemu bivanju. Italija je dodatno pridobila globalno pozornost s programom prodaje hi\u0161 za 1 evro \u2013 zapu\u0161\u010dene nepremi\u010dnine se prodajajo po simboli\u010dnih cenah z obveznostjo obnove.<\/p>\n

3. Japonska<\/p>\n

\"Japonsko<\/p>\n

Japonsko smu\u010darsko sredi\u0161\u010de\u00a0Niseko FOTO: Yuichi Yamazaki Afp<\/p>\n

Japonska se soo\u010da z izrazitimi demografskimi spremembami, saj ruralna obmo\u010dja izgubljajo prebivalstvo v korist velikih mest. Da bi spodbudila selitev izven Tokia, je vlada raz\u0161irila programe regionalne revitalizacije, ki nudijo do 5.423 evrov na otroka dru\u017einam, ki se preselijo v dolo\u010dene regije. Nekatera mesta nudijo tudi dodatne stanovanjske subvencije ali podporo za zagon podjetja.<\/p>\n

4. \u0160panija<\/p>\n

\"Galicija<\/p>\n

Galicija FOTO: Nacho Doce, Reuters<\/p>\n

\u0160panija izvaja razli\u010dne pobude za o\u017eivitev ruralnih obmo\u010dij, zlasti v regijah, kot sta Asturija in Galicija. Lokalni organi in zasebni projekti nudijo stanovanjske subvencije, zaposlitvene mo\u017enosti in spodbude za selitev, da bi privabili nove prebivalce in podjetnike.<\/p>\n

5. Gr\u010dija<\/p>\n

\"Antikitera<\/p>\n

Antikitera v Gr\u010diji FOTO:: Alexey Komarov\/wikimedia Commons<\/p>\n

Gr\u010dija uvaja spodbude za selitev, osredoto\u010dene na oto\u0161ke in ruralne skupnosti. Na otoku Antikitera dru\u017einam nudijo stanovanje, zemlji\u0161\u010de in mese\u010dno nadomestilo okoli 500 evrov ve\u010d let, da bi spodbudili trajno naselitev.<\/p>\n

6. Irska<\/p>\n

Irska je za\u010dela pobude za revitalizacijo oddaljenih otokov in obalnih obmo\u010dij. V okviru strategije ‘Na\u0161i \u017eivi otoki’ so na voljo nepovratna sredstva do 84.000 evrov\u00a0 za obnovo zapu\u0161\u010denih ali praznih nepremi\u010dnin. Program spodbuja dolgoro\u010dno bivanje in obnovo stanovanjskega fonda.<\/p>\n

7. \u010cile (Patagonija, Start-Up programi)<\/p>\n

\"Vina<\/p>\n

Vina del Mar, \u010cile. FOTO: Arhiv S. N.<\/p>\n

\u010cile uporablja druga\u010den pristop, osredoto\u010den na podjetnike. Program Start-Up Chile nudi financiranje brez lastni\u0161kega dele\u017ea, mentorstvo in operativno podporo. Financiranje se giblje med 13.000 in 69.188\u00a0evrov, odvisno od programa. \u010ceprav ni neposredno povezano s trajno selitvijo, je uspelo privabiti tiso\u010de mednarodnih podjetnikov in startupov.<\/p>\n

Realnost spodbude za selitev<\/p>\n

\u010ceprav zvenijo privla\u010dno, spodbude za selitev redko pomenijo enostavno finan\u010dno korist. Ve\u010dina programov vklju\u010duje obveznosti, kot so nakup nepremi\u010dnine, zagon podjetja ali ve\u010dletno bivanje. Pogosto obstajajo tudi starostne omejitve ali zahteve glede dohodka, da privabijo aktivne in dolgoro\u010dno vzdr\u017ene prebivalce. V mnogih primerih so spodbude razdeljene na ve\u010dletna izpla\u010dila, ne enkratne, da se zagotovi dolgotrajna prisotnost novih prebivalcev.<\/p>\n

Te pobude jasno ka\u017eejo \u0161ir\u0161o spremembo v globalnih migracijskih trendih. Ko se prebivalstvo stara, velika mesta pa \u0161e naprej rastejo, se manj\u0161e skupnosti vse bolj borijo za nove prebivalce \u2013 in delo na daljavo to konkurenco omogo\u010da. Za oddaljene delavce, podjetnike in ustvarjalce, katerih kariere niso vezane na eno lokacijo, spodbude za selitev postajajo le eden od dejavnikov pri odlo\u010ditvi, kje in kako \u017eiveti. \u0160tevilni ob tem upo\u0161tevajo tudi kakovost infrastrukture za delo na daljavo, mednarodno skupnost in dostopnost vizumov za digitalne nomade.<\/p>\n

Na koncu se vpra\u0161anje vse manj nana\u0161a na to, ali je mo\u017eno \u017eiveti v tujini \u2013 in vse bolj na to, kje je \u017eivljenje lahko kakovostnej\u0161e. V svetu, ki se hitro odpira in mre\u017ei, niso nujno najbolj privla\u010dne destinacije tudi najbolj znane, ampak tiste, ki znajo ponuditi ravnovesje med prilo\u017enostmi, kakovostjo \u017eivljenja in ob\u010dutkom pripadnosti, poro\u010da jutarnji.hr.<\/p>\n

Preberite \u0161e:<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V \u010dasu, ko se meje med delom in krajem bivanja vedno bolj bri\u0161ejo, ideja o selitvi v drugo…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":39788,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[14542,2968,6501,500,1749,1946,1911,1138,1522,2053,37,38,4156,64,3127,63],"class_list":{"0":"post-39787","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-delo-na-daljavo","9":"tag-digitalizacija","10":"tag-digitalni-nomadi","11":"tag-eu","12":"tag-kariera","13":"tag-migracije","14":"tag-mladi","15":"tag-nepremicnine","16":"tag-podjetja","17":"tag-selitev","18":"tag-slovene","19":"tag-slovenscina","20":"tag-stanovanja","21":"tag-svet","22":"tag-tujina","23":"tag-world"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116305715863878382","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/39787","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=39787"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/39787\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/39788"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=39787"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=39787"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=39787"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}