{"id":39930,"date":"2026-03-28T10:32:08","date_gmt":"2026-03-28T10:32:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/39930\/"},"modified":"2026-03-28T10:32:08","modified_gmt":"2026-03-28T10:32:08","slug":"od-umetne-inteligence-do-inventivnosti-strateska-priloznost-slovenije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/39930\/","title":{"rendered":"Od umetne inteligence do inventivnosti: strate\u0161ka prilo\u017enost Slovenije"},"content":{"rendered":"

Umetna inteligenca<\/a> ni zgolj nova tehnologija. Je prelomnica v razvoju \u010dlove\u0161ke civilizacije.<\/p>\n

V zgodovini lahko prepoznamo le nekaj obdobij, ko se je na\u010din delovanja dru\u017ebe spremenil tako temeljito, da je preoblikoval vse njene strukture. Industrijska revolucija je spremenila na\u010din, kako proizvajamo. Digitalna revolucija je spremenila na\u010din, kako obdelujemo informacije. Umetna inteligenca pa spreminja nekaj \u0161e bolj temeljnega: na\u010din, kako mislimo, ustvarjamo in sprejemamo odlo\u010ditve.<\/p>\n

Prvi\u010d v zgodovini se pribli\u017eujemo to\u010dki, ko dostop in posedovanje znanja sama po sebi ne predstavljata ve\u010d klju\u010dne prednosti. Informacije so dostopne skoraj v trenutku, umetna inteligenca pa jih zna ne le shranjevati, temve\u010d tudi organizirati, interpretirati in predstavljati. To pomeni, da se razmerje med \u010dlovekom in znanjem spreminja. \u010ce lahko stroji dostopajo do znanja, kaj potem ostaja posebnost \u010dlove\u0161ke inteligence?<\/p>\n

Odgovor ni ve\u010d v koli\u010dini znanja. Odgovor je v sposobnosti, da iz znanja nastajajo nove ideje. V inventivnosti.<\/p>\n

Napredek \u010dlove\u0161ke civilizacije nikoli ni temeljil na tem, koliko znanja smo imeli, temve\u010d na tem, kaj smo z njim naredili. Zgodovina znanosti, tehnologije in dru\u017ebenih sistemov je zgodovina idej, ki prej niso obstajale. Umetna inteligenca zato ne zmanj\u0161uje pomena \u010dloveka. Nasprotno, \u0161e bolj jasno poka\u017ee, v \u010dem je njegova posebnost.<\/p>\n

Umetna inteligenca sama po sebi ne ustvarja napredka. Napredek nastane takrat, ko pove\u010duje \u010dlove\u0161ko inventivnost in ustvarja znanja, ki do takrat niso obstajala. To spoznanje ni zgolj filozofsko. Je strate\u0161ko.<\/p>\n

Umetna inteligenca\u00a0kot civilizacijska tekma<\/p>\n

V tak\u0161nih prelomnih obdobjih dr\u017eave ne tekmujejo zgolj v razvoju tehnologij. Tekmujejo v tem, kako hitro in u\u010dinkovito jih znajo vklju\u010diti v svoje dru\u017ebene sisteme. Industrijska revolucija ni bila odlo\u010dena le v laboratorijih, temve\u010d v tovarnah, organizaciji dela in izobra\u017eevalnih sistemih. Digitalna revolucija ni bila odlo\u010dena le v razvoju ra\u010dunalnikov, temve\u010d v na\u010dinu, kako so jih dru\u017ebe vklju\u010dile v vsakdanje \u017eivljenje. Enako velja za umetno inteligenco.<\/p>\n

Najuspe\u0161nej\u0161e dr\u017eave ne bodo nujno tiste, ki bodo umetno inteligenco razvijale. Najuspe\u0161nej\u0161e bodo tiste, ki jo bodo znale uporabljati. Toda tu je treba narediti \u0161e en korak naprej \u2013 najuspe\u0161nej\u0161e bodo tiste dr\u017eave, ki bodo umetno inteligenco uporabljale za pove\u010danje inventivnosti. To je bistvena razlika.<\/p>\n

Uporaba umetne inteligence za optimizacijo vodi v u\u010dinkovitej\u0161e sisteme. Uporaba umetne inteligence za inventivnost pa vodi v ustvarjanje novih sistemov.<\/p>\n

Slovenija: napa\u010dno vpra\u0161anje, pravi odgovor<\/p>\n

V Sloveniji pogosto zastavljamo napa\u010dno vpra\u0161anje. Spra\u0161ujemo se, ali lahko tekmujemo z najve\u010djimi dr\u017eavami sveta na podro\u010dju umetne inteligence. Odgovor je preprost: ne.<\/p>\n

Nimamo ne demografske mase ne kapitalske mo\u010di, ki bi nam omogo\u010dala tekmovanje na podro\u010dju razvoja temeljnih tehnologij UI. Toda to je napa\u010dno vpra\u0161anje. Pravo vpra\u0161anje je: ali lahko Slovenija postane ena izmed dr\u017eav, kjer umetno inteligenco uporabljajo najbolje? Odgovor na to vpra\u0161anje pa je: da.<\/p>\n

\"Prof.<\/p>\n

Prof. dr. Igor Emri, predsednik Sveta za razvoj pri SAZU. FOTO: Suhadolnik Jo\u017ee<\/p>\n

Tehnologija in njena uporaba namre\u010d nista ista stvar. In prav v tej razliki se skriva strate\u0161ka prilo\u017enost Slovenije. V prispodobi, najbolj\u0161i vozniki ne prihajajo nujno iz dr\u017eav, kjer izdelujejo avtomobile.<\/p>\n

Majhna dr\u017eava kot hitri sistem<\/p>\n

Majhne dr\u017eave imajo omejitve, vendar imajo tudi prednosti. \u010ce Slovenijo razumemo kot majhen \u00bbtermodinami\u010dni sistem\u00ab, potem njena klju\u010dna lastnost ni velikost, temve\u010d hitrost. Veliki sistemi so inertni, zato spremembe v njih potekajo po\u010dasi. Majhni sistemi pa se lahko odzivajo hitreje. Lahko eksperimentirajo in uvajajo spremembe, ki bi bile v velikih sistemih bistveno te\u017eje izvedljive. V \u010dasu umetne inteligence, ko se razvoj meri v mesecih in ne ve\u010d v desetletjih, postane ta razlika odlo\u010dilna.<\/p>\n

Velike dr\u017eave bodo razvijale tehnologijo. Majhne dr\u017eave pa lahko postanejo laboratoriji njene uporabe. Toda le, \u010de sprejmejo pravo odlo\u010ditev.<\/p>\n

Od znanja k inventivnosti<\/p>\n

Dolga stoletja je bilo izobra\u017eevanje organizirano kot prenos znanja. Ta model je bil smiseln v svetu, kjer je bilo znanje redko. Danes pa znanje ni ve\u010d redko, dostopno je, umetna inteligenca pa ga dodatno organizira in pribli\u017euje uporabniku. V tak\u0161nem svetu postane klju\u010dno vpra\u0161anje druga\u010dno: ne, kako pridobiti znanje, temve\u010d kaj z njim narediti. Razlika med v\u00e9denjem (posedovanjem informacij), razumevanjem in inventivnostjo postane bistvena. Vedenje pomeni, da smo se ne\u010desa nau\u010dili (memorizirali informacije), razumevanje pomeni, da znamo znanje povezati in interpretirati. Inventivnost pa pomeni, da ustvarimo nekaj, \u010desar prej ni bilo.<\/p>\n

\u010ce izobra\u017eevalni sistemi ostanejo osredoto\u010deni predvsem na prenos znanja, bodo v svetu umetne inteligence postopoma izgubljali svojo vlogo. \u010ce pa postanejo sistemi, ki spodbujajo inventivnost, lahko postanejo temelj razvoja dru\u017ebe.<\/p>\n

Zakaj sistemi ne ustvarjajo inventivnosti<\/p>\n

Sodobni raziskovalni sistemi pogosto ne ustvarjajo pogojev za inventivnost. Ne zato, ker posamezniki ne bi bili sposobni ustvarjalnega razmi\u0161ljanja, temve\u010d zato, ker sistemi spodbujajo druga\u010dno vedenje. Ko sistem nagrajuje koli\u010dino \u2013 \u0161tevilo objav, \u0161tevilo diplomantov, koli\u010dino podatkov \u2013 se posamezniki racionalno prilagodijo tem merilom. Rezultat je sistem, ki proizvaja veliko, a redko ustvarja novo. Podatki nadomestijo razumevanje, objave nadomestijo ideje, merljivost nadomesti pomen. Tak sistem je lahko u\u010dinkovit, ni pa inventiven.<\/p>\n

Podoben problem se pojavlja v izobra\u017eevanju. U\u010denci in \u0161tudenti se u\u010dijo odgovore, redkeje se u\u010dijo postavljati vpra\u0161anja, in prav vpra\u0161anja so izhodi\u0161\u010de vsake nove ideje.<\/p>\n

Klju\u010dno ozko grlo: u\u010ditelj<\/p>\n

\u010ce \u017eelimo pove\u010dati inventivnost dru\u017ebe, moramo spremeniti izobra\u017eevanje in vzgojo, od vrtca navzgor. In \u010de \u017eelimo spremeniti izobra\u017eevanje, moramo za\u010deti pri u\u010diteljih. U\u010ditelji niso le prena\u0161alci znanja, so tisti, ki oblikujejo na\u010din razmi\u0161ljanja prihodnjih generacij. Toda danes ve\u010dina u\u010diteljev nima ustreznih pogojev, da bi umetno inteligenco uporabljali kot orodje inventivnosti, ker nimajo \u010dasa, nimajo sistemati\u010dnega izobra\u017eevanja, nimajo spodbud, in kar je najpomembneje: sistem od njih tega niti ne pri\u010dakuje.<\/p>\n

Iz izku\u0161enj vemo, da sprememb ni mogo\u010de uvesti z navodili, pravili in zakoni. Posameznik lahko znanje sicer usvoji, \u010de je to zahtevano, toda brez notranje motivacije nikoli ne bo razvil mojstrstva. Zato umetne inteligence ni mogo\u010de preprosto \u00bbuvesti\u00ab v \u0161ole. Treba jo je soustvariti.<\/p>\n

Kako to uresni\u010diti \u2013\u00a0korak za korakom<\/p>\n

\u010ce \u017eelimo, da umetna inteligenca postane orodje inventivnosti in ne zgolj u\u010dinkovitosti, potrebujemo jasen in izvedljiv na\u010drt. Tak na\u010drt mora biti hkrati ambiciozen in preprost. Ne sme temeljiti na dolgotrajnih analizah in postopnem uvajanju, temve\u010d na odlo\u010dni implementaciji, ki omogo\u010da hitro u\u010denje sistema.<\/p>\n

Predlagam naslednji pristop.<\/p>\n

Strate\u0161ka odlo\u010ditev dr\u017eave: Prvi korak ni tehni\u010den, temve\u010d politi\u010den. Nova vlada mora jasno opredeliti, da je razvoj dru\u017ebe, ki temelji na umetni inteligenci in inventivnosti, ena izmed klju\u010dnih nacionalnih prioritet.<\/p>\n

To ni le izobra\u017eevalna reforma, to je razvojna strategija dr\u017eave. Brez tak\u0161ne odlo\u010ditve bodo vsi nadaljnji koraki fragmentirani in neu\u010dinkoviti.<\/p>\n

Vzpostavitev vodilne strukture: Za uspe\u0161no izvedbo je potrebna verodostojna in strokovno neodvisna organizacijska struktura. Predlagam oblikovanje me\u0161anega telesa, v katerem sodelujejo dr\u017eava, univerze, gospodarstvo in izku\u0161eni praktiki iz izobra\u017eevalnega sistema.<\/p>\n

Vodenje tega telesa naj prevzame Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Svet za razvoj pri SAZU, ki je odprta strokovna platforma, v katero se lahko vklju\u010dujejo vsi dr\u017eavljani Slovenije, pa lahko pripravi predloge strokovnih podlag, konceptualnega okvira in izvedbenih dokumentov ter jih potem obravnava in potrdi.<\/p>\n

S tem zagotovimo, da projekt ne postane administrativna naloga, temve\u010d strokovno voden razvojni proces.<\/p>\n

Priprava izvedbenih dokumentov: Na tej osnovi je treba pripraviti jasen implementacijski okvir, ki vklju\u010duje cilje projekta, merila uspe\u0161nosti, na\u010din financiranja, postopke izbire projektov in \u010dasovni na\u010drt. Klju\u010dno je, da dokumenti niso preve\u010d zapleteni, njihov namen ni regulacija, temve\u010d omogo\u010danje.<\/p>\n

Vloga univerz: izobra\u017eevanje u\u010diteljev: Slovenske univerze morajo prevzeti aktivno vlogo pri izobra\u017eevanju u\u010diteljev. Pripraviti morajo kratke, prakti\u010dno usmerjene programe, prilagojene razli\u010dnim nivojem izobra\u017eevanja: vrtcem, osnovnim \u0161olam, srednjim \u0161olam, univerzam.<\/p>\n

Cilj teh programov ni teoreti\u010dno znanje o umetni inteligenci, temve\u010d sposobnost njene uporabe kot orodja za odkrivanje svojih potencialov in spodbujanje inventivnosti. S tem univerze postanejo klju\u010dni nosilec transformacije sistema.<\/p>\n

Nacionalni razpis za u\u010ditelje: Osrednji element celotnega pristopa je nacionalni razpis projektov za u\u010ditelje in profesorje. Posamezen u\u010ditelj ali skupina u\u010diteljev pripravi predlog, kako bo umetno inteligenco vklju\u010dila v svoj pedago\u0161ki proces na na\u010din, ki spodbuja radovednost in inventivnost posameznika. Ta razpis ima dvojno funkcijo: aktivira u\u010ditelje in generira mno\u017eico konkretnih re\u0161itev. U\u010ditelji in profesorji postanejo soustvarjalci novega sistema izobra\u017eevanja.<\/p>\n

Mehanizem izbire: Predlogi se vrednotijo po jasnih kriterijih, in sicer, ali spodbujajo inventivnost, ali so izvedljivi, ali imajo potencial \u0161ir\u0161e uporabe, ali prispevajo k razvoju sistema.<\/p>\n

Ni cilj izbrati le nekaj najbolj\u0161ih. Cilj je ustvariti kriti\u010dno maso projektov, ki omogo\u010da u\u010denje in soustvarjanje sistema kot celote.<\/p>\n

Finan\u010dni mehanizem \u2013 motivacija kot gonilo: Klju\u010dni element uspeha je na\u010din financiranja. Polovico sredstev projekta lahko u\u010ditelj uporabi za pove\u010danje svoje pla\u010de \u2013 tudi do 100 odstotkov. Drugo polovico pa mora nameniti za implementacijo umetne inteligence v predmete, ki jih predava, razvoj u\u010dnih pristopov in lastno izobra\u017eevanje.<\/p>\n

Ta mehanizem uskladi osebni interes posameznika z razvojnim interesom dr\u017eave. Motivacija postane del sistema, ne njegov stranski u\u010dinek.<\/p>\n

Takoj\u0161nja implementacija: Izbrani projekti se morajo za\u010deti izvajati takoj. Ne po letih priprave, temve\u010d v realnem \u010dasu. Sistem se ne u\u010di in gradi skozi analize, temve\u010d skozi prakso.<\/p>\n

Zbiranje in \u0161irjenje dobrih praks: Eden klju\u010dnih elementov je sistemati\u010dno zbiranje in analiza uspe\u0161nih pristopov. Najbolj\u0161i projekti se dokumentirajo in delijo z drugimi. Na ta na\u010din se posamezne re\u0161itve postopoma preoblikujejo v sistemske pristope \u2013 nov izobra\u017eevalni sistem se organsko preoblikuje in gradi.<\/p>\n

S\u010dasoma se najbolj uspe\u0161ni modeli vklju\u010dijo v \u0161ir\u0161i izobra\u017eevalni sistem. Transformacija ne poteka z enkratno reformo, temve\u010d kot proces, ki raste iz uspe\u0161nih primerov.<\/p>\n

Posebna pozornost do razli\u010dnih ravni izobra\u017eevanja: Umetna inteligenca ne more biti uvedena enotno na vseh ravneh. Pristopi morajo biti prilagojeni starosti in na\u010dinu u\u010denja.<\/p>\n

V vrtcu umetna inteligenca ni predmet, temve\u010d okolje. Uporablja se za spodbujanje radovednosti, razvoj jezika, postavljanje vpra\u0161anj in raziskovanje. Interaktivne igre, razvite posebej za to starostno skupino, lahko postanejo klju\u010dno orodje.<\/p>\n

V osnovni \u0161oli se za\u010dne strukturirano spoznavanje umetne inteligence. Poudarek je na postavljanju vpra\u0161anj, razumevanju problemov in raziskovanju razli\u010dnih re\u0161itev.<\/p>\n

V srednji \u0161oli umetna inteligenca postane orodje za re\u0161evanje kompleksnih problemov, interdisciplinarne projekte in ustvarjalno delo, na univerzi pa raziskovalno orodje, razvojno orodje in hkrati platforma za izobra\u017eevanje prihodnjih u\u010diteljev.<\/p>\n

Raziskovalno-razvojni steber: Poleg izobra\u017eevanja je nujen tudi razvojni steber. Slovenija mora podpreti razvoj lastnih UI-orodij za izobra\u017eevanje. Posebej pomembno je podro\u010dje zgodnjega izobra\u017eevanja (3\u20136 let), na katerem globalne re\u0161itve pogosto ne obstajajo ali niso ustrezne. To zahteva povezovanje raziskovalcev, pedagogov, razvijalcev in oblikovalcev.<\/p>\n

Sistem kot izvozni produkt: \u010ce Sloveniji uspe vzpostaviti celovit sistem, ki povezuje umetno inteligenco, izobra\u017eevanje, inventivnost in motivacijske mehanizme, bo ustvarila nekaj, kar presega nacionalni okvir. Tak sistem lahko postane izvozni produkt.<\/p>\n

Dr\u017eave po svetu se bodo spoprijemale z istim problemom: kako umetno inteligenco vklju\u010diti v izobra\u017eevanje na smiseln na\u010din? Slovenija jim lahko ponudi odgovor.<\/p>\n

Zakaj si ne smemo privo\u0161\u010diti,
da to zamudimo<\/p>\n

Tak projekt zahteva sredstva. Toda vpra\u0161anje ni, ali si to lahko privo\u0161\u010dimo. Vpra\u0161anje je, ali si lahko privo\u0161\u010dimo, da tega ne naredimo.<\/p>\n

Majhna dr\u017eava ne more tekmovati z velikimi v koli\u010dini. Lahko pa jih prehiti v na\u010dinu razmi\u0161ljanja in organizaciji sistema.<\/p>\n

Odlo\u010ditev<\/p>\n

Umetna inteligenca ne dolo\u010da prihodnosti \u2013 dolo\u010da jo na\u010din, kako jo uporabljamo. \u010ce jo uporabimo za pove\u010danje u\u010dinkovitosti, bomo dobili u\u010dinkovitej\u0161e sisteme. \u010ce jo uporabimo za pove\u010danje inventivnosti, bomo dobili dru\u017ebo, ki ustvarja prihodnost.<\/p>\n

Slovenija ima prilo\u017enost, da izbere drugo pot. To ni vpra\u0161anje tehnologije, to je vpra\u0161anje odlo\u010ditve. Slovenija lahko postane in mora postati ena izmed vodilnih dru\u017eb umetne inteligence, ki temelji na inventivnosti.<\/p>\n

***<\/p>\n

Igor Emri,\u00a0predsednik Sveta za razvoj pri SAZU.<\/p>\n

Zapisano je osebno mnenje avtorja in ne nujno tudi mnenje Sveta za razvoj pri SAZU. <\/p>\n

Prispevek je mnenje avtorja in ne izra\u017ea nujno stali\u0161\u010d uredni\u0161tva.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Umetna inteligenca ni zgolj nova tehnologija. Je prelomnica v razvoju \u010dlove\u0161ke civilizacije. V zgodovini lahko prepoznamo le nekaj…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":39931,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[21],"tags":[1410,14596,124,62,37,58,60,38,1396],"class_list":{"0":"post-39930","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-ljubljana","8":"tag-gostujoce-pero","9":"tag-igor-emri","10":"tag-ljubljana","11":"tag-si","12":"tag-slovene","13":"tag-slovenia","14":"tag-slovenija","15":"tag-slovenscina","16":"tag-umetna-inteligenca"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116306348934918041","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/39930","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=39930"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/39930\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/39931"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=39930"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=39930"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=39930"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}